Dragi prijatelji - Spoštovani vztrajniki! V uvodu se želim zahvaliti vsem vam, ki se tukaj tako vztrajno zbirate v podporo Janezu Janši in Tonetu Krkoviču. Vsem vam, ki vas boli krivica in ki želite boljšo Slovenijo za Janeza, za Toneta za vse nas pa tudi za tiste, ki jih danes ni tukaj, vam, ki veste in čutite, kaj je prav in kaj narobe.
In o tem bom danes govoril – o tem, da je v ljubi nam Sloveniji počasi a vztrajno postalo narobe prav in prav je postalo narobe.
Govoril bom o vzrokih in posledicah.
Prepričan sem, da vam, ki ste danes tukaj ni potrebno posebej poudarjati, da je obsodba Patria pravno nevzdržna - da je obtožba in posledično tudi sodba v sredini votla, okoli pa je nič ni.
Na pravno nevzdržnost obsodbe Janeza Janše opozarjajo številni ugledni pravniki in ustavni sodniki.
Med njimi tudi Matevž Krivic, ki zagotovo ne sodi v klub ljubiteljev Janeza Janše.
Da je sodba v posmeh pravni državi pa je konec koncev lahko jasno tudi pravnim laikom, ki si vzamejo le toliko časa, da si preberejo ločena mnenja ustavnih sodnikov Mitje Deisingerja, Ernesta Petriča in Jana Zobca.
Vsak, ki se želi le malo poglobiti v vsebino obsodbe, se zaveda, da je Janez Janša nedolžen, le senat vrhovnega sodišča tega še ne ve ali pa noče vedeti in zato namerno zavlačuje s svojo odločitvijo.
Več kot očitno je da je Janez Janša žrtev političnega procesa katerega edini cilj je onemogočiti njegovo politično delo.
Če iščemo vzroke se moramo vrniti v preteklost – v obdobje slovenskega osamosvajanja.
Tedaj je bila velika večina Slovencev enotna – želeli smo si osamosvojitve Slovenije, želeli smo si živeti v normalni demokratični državi evropskih vrednot.
Politične stranke pa tedaj niso bile tako enotne kot želijo danes prikazati.
Stranke, ki so izvirale iz nekdanje ZK in njenih satelitov so osamosvojitvi aktivno ali pasivno nasprotovale. Kjer je bilo le mogoče, so skušale osamosvojitev ovirati.
To jim sicer ni uspelo – Slovenija se je osamosvojila, ker pa ni izvedla lustracije, so slovenski postkomunisti s pomočjo svojih nekdanjih mrež in položajev počasi a vztrajno ponovno pričeli prevzemati ključne pozicije oblasti.
In ko dobro pomislite, boste ugotovili, da komunisti niso nikoli dejansko sestopili z oblasti.
Pravijo, da je bila največja hudičeva prevara to, da je ljudi prepričal, da ne obstoja – no vidite sestop komunistov z oblasti je bil nekaj podobnega.
Ravno zaradi njihove neslavne vloge v obdobju osamosvajanja so se slovenski postkomunisti čutili ogrožene s strani slovenskih osamosvojiteljev, zato so pričeli zmanjševati pomen osamosvojitve in vojne za Slovenijo ter hkrati pričeli kriminalizirati ključne osamosvojitelje.
Spomnite se vseh mogočih in nemogočih skonstruiranih afer brez podlage - od trgovine z orožjem do krkovičevih ploščic, od Depale vasi do ugrabitve pojočega majorja Trohe.
Proti Janezu Janši kot simbolom slovenske osamosvojitve je bilo sproženih več kot 160 različnih ovadb in procesov.
Nasprotno pa so ljudje, ki so aktivno nasprotovali slovenski osamosvojitvi bili nagrajeni. In še danes se nahajajo na ključnih pozicijah naše države – države, katerega nastanku so nasprotovali ali bili ob njenem nastajanju pasivni.
Zgovoren primer je npr. Franco Juri, ki se zaradi svojega nestrinjanja z osamosvojitvijo ni udeležil niti razglasitve samostojne in neodvisne republike Slovenije, kmalu po njenem nastanku pa postal njen veleposlanik.
Še bolj zgovoren je primer Romana Jakiča, ki je kot poslanec ostro nasprotoval nastanku slovenske vojske danes pa je minister za obrambo...
ZZB NOB je v obdobju osamosvajanja pisala odprta pisma, v katerih je nasprotovala osamosvojitvi, na dan razglasitve samostojnosti jih ni bilo pred parlamentom, danes pa s svojimi prapori paradirajo na proslavah, ki obeležujejo slovensko osamosvojitev.
Nasprotno pa so trije ključni slovenski osamosvojitelji: Janez Janša, Tone Krkovič in Igor Bavčar obsojeni na dolge zaporne kazni.
Narobe je v naši državi torej postalo prav in je bilo nagrajeno
in prav je postalo narobe in je kaznovano.
Če dobro pomislite boste videli, da državo več kot tri četrtine poosamosvojitvenega časa vodijo politične stranke in ljudje, ki si te države ob njenem nastajanju niti niso želeli, ljudje ki so bili ob njenem nastajanju pasivni ali pa so mu celo odkrito in aktivno nasprotovali.
Ugrabili so nam novorojeno državo in jo počasi a vztrajno potiskajo nazaj v nekakšne nove balkanske integracije.
Vidite prijatelji, zato je danes zaprt Janez Janša.
Zaprt je preprosto zato ker ljudje kljub vsem poskusom diskreditacij in medijskega linča v njem še vedno prepoznavajo ključnega osamosvojitelja Slovenije;
Zaprt je tudi zato ker jim kot zrcalo kaže njihovo izkrivljeno podobo,
in zato, ker jim predvsem on stoji na poti do praktično neomejene oblasti.
Za oblast pa so sposobni storiti marsikaj.
Pa vendar, dragi prijatelji vsaka slaba stvar prinese s seboj tudi nekaj dobrega.
Proces patria je sprožil tudi procese, ki si jih njeni režiserji niso želeli.
Privedel je do popolnega razgaljenja slovenskega pravosodja.
Po tem procesu slovensko pravosodje nikoli več ne bo takšno kot je bilo.
Pravijo nam, da ni spodobno komentirati sodb sodišč in da s tem spodkopavamo pravno državo.
Jaz pa vam pravim, da dokler bodo sodniki sodili v našem imenu, v imenu ljudstva, do tedaj imamo vso pravico povedati, kaj si o o njihovih sodbah mislimo.
Sodniki niso svete krave ne maliki, o katerih se ne bi smeli niti pogovarjati.
So pa slovenski sodniki edina kasta v Sloveniji, ki ima ne glede na rezultate svojega dela, z zakonom zagotovljeno službo vse do upokojitve.
Pravijo, da rušimo ugled sodnikov.
Jaz pa pravim, da se ugleda ne da predpisati ne prisoditi.
Gospodje sodniki, ugled in zaupanje si je mogoče le zaslužiti - zaslužiti s poštenim in pravičnim sojenjem.
Nedavno opravljena raziskava je pokazala, da so slovenska sodišča kršila človekove pravice in temeljne svoboščine v več kot 400 primerih in da je pri tem sodelovalo več kot 1.200 sodnikov.
Kolikor vem nihče od teh sodnikov ni nikoli odgovarjal zaradi tega.
Temu je preprosto potrebno narediti konec!
Sodnik, katerega sodba pade zaradi kršenja človekovih pravic, ne more in ne sme nikoli več soditi drugim ljudem. Nemudoma mu je potrebno odvzeti sodniški mandat.
Če se vrnemo k vzrokom in posledicam.
Danes je zaradi zlorabe pravosodja v politične namene zaprt Janez Janša.
Ne smemo dovoliti, da bo ta njegova žrtev zaman!
Končna posledica tega nepravičnega zapora mora biti dokončna osvoboditev Slovenije.
Od vseh nas je odvisno ali bo ta krivični zapor sprožil tudi procese, ki bodo posledično pripeljali do tega cilja.
Za ta cilj pa je vredno vložiti vso svojo energijo.
To nismo dolžni le Janezu Janši in Tonetu Krkoviču – to smo konec koncev dolžni tudi sebi in svojim otrokom.
Bog živi Janeza Janšo!
Bog živi Toneta Krkoviča!
Bog živi Slovenijo!
Srečno Slovenija!
Sep 04, 2014