Spoštovani. Najprej bi vam izrazil globoko spoštovanje, ker že 83 dni vztrajate v edinstvenem zgodovinskem dogodku v slovenski zgodovini. Vse skupaj me kot zgodovinarja vse bolj spominja na priprave za kmečki upor, ko so ljudje od oblasti mesece in mesece zahtevali svojo pravico in na koncu potegnili potezo, ki jih je pripeljala do rešitve. Tudi naša zborovanja bodo prinesla rešitev. V našem primeru delovanje prava in pravne države za državljane Slovenije. Naša zborovanja niso prvenstveno ne strankarska, ne ideološka, ampak predvsem gibanje državljanov za temeljne človekove pravice. V imenu teh zahtevamo pravico in svobodo za Janeza Janšo kot človeka in državljana Slovenije.
Tu ste že 83 dni in nič ne kaže, da bo kmalu prenehal vzrok naših tukajšnjih zborovanj. Pravniki so več ali manj enotni, da iskanje temeljne človekove pravice do nepristranskega in poštenega sojenja traja nerazumno dolgo, da v ozadju ni pravo, ne sodstvo ampak politika. Seveda mi o tem nismo nikoli dvomili. Izjemno mi je všeč, da naša zborovanja onstran ceste spremljajo tudi naši nasprotniki, ki najbolj zgovorno dokazujejo, da so v ozadju Janševe sodbe ideologija, politika in praksa obračunavanja z nasprotniki in rušilci komunističnega totalitarizma. Jugoslovanski in komunistični simboli dokazujejo resnico o „pravnomočni sodbi“ Soočamo se s posledicami neopravljene lustracije. Tu si prizadevamo za dokončno uresničitev zamisli o slovenski samostojni državi. Pri nas uradno ni več komunizma in komunistične oblasti. Ostali pa so komunistični oblastniki, ki so se politično prebarvali, v svoji osnovi in bistvu pa ostali nespremenjeni in nam še vladajo predvsem preko njim podložnih in odvisnih ljudi, svojih potomcev in onih, ki so jih načrtno in preračunljivo nastavili na odgovorna mesta. Verjetno jih je največ prav v stavbi za menoj. Niso jih razočarali. Slovenska partija se je navidezno od oblasti poslovila in pristala na demokracijo, ker jo ta ohranja pri življenju, nikoli pa od določenih ključnih nosilcev oblasti, kamor sodijo predvsem banke, policija, sodstvo...
Mehanizem komunistične oblasti je verjetno eden najpreprostejših, vendar izjemno učinkovit pri oblikovanju najbolj dovršene tiranije. Sloni na vsemogočnosti in popolni brezobzirnosti komunistične ideologije in stranke, ki jo hoče uresničiti oziroma izpeljati. Zakoni in predpisi zanjo niso bistvenega pomena. Noben zakon ne določa, da morajo biti sodniki in tožilci pod nadzorom tajne policije in partijskega komiteja, vendar so. Sodstvo je podrejeno partijskim in policijskim ustanovam. Ti zagotovijo, da odločajo v skladu z nameni in cilji partije, ki so najvišji kriterij odločanja v vsakem primeru. Komunisti obravnavajo državo in njene ključne inštitucije kot svoje orodje. Enačenje oblasti in partije z državo ne dovoljuje nobenega dvoma, kako delovati in se odločati. »Komunisti imajo fetišističen odnos do države in oblasti, kot da bi bila njihova last. (Djilas). Ko prevzamejo oblast postanejo najbolj brezobzirni nasprotniki vseh oblik demokracije, najbolj pa morale in prava. Zato so komunistični režimi oblika stalne državljanske vojne med njihovo oblastjo in tistim delom državljanov, ki želijo ohraniti osnovno človekovo dostojanstvo. Zato državo in vse njene organe, predvsem pa sodstvo razumejo zgolj kot organ nasilja. Komunistična država ne more postati pravna država oziroma država, v kateri bi bilo pravosodje neodvisno od oblasti in bi se zakoni dejansko izvajali. V komunističnih sistemih so svoboščine uradno priznane, toda za njihovo uveljavljanje se postavlja odločilen pogoj: uporabljajo se lahko samo v interesu ideologije in politike, ki jo podpirajo komunistični voditelji, oziroma tako, da podpirajo njihovo vladavino. V komunističnih državah so temeljne pravice človeka in državljana vselej razumeli kot pravico do popolne brezobzirnosti vladajoče klike. Praksa, ki je celo v nasprotju z zakonskimi predpisi mora neizogibno povzročiti uporabo izjemno ostrih in brezobzirnih načel in metod dela partijskih organov. V komunističnem sistemu zato zakonodajne oblasti ni mogoče ločiti od izvršilne. Enako ni mogoče ločiti policijske oblasti od sodne. Tisti, ki aretirajo, v praksi tudi sodijo in izvajajo kazni. Sodišča morajo zakonodajo razumeti in uporabiti s stališč potreb ali interesov partije. »…komunisti s svojimi nasprotniki ne obračunavajo zaradi storjenih zločinov, ampak zato ker so nasprotniki“. Zato tožilci po navodilih »najvišjih voditeljev« - določajo, kako bodo sodišča sodila in kako se bodo kazni izvajale.
Gornja analiza države in vloga sodstva v njej, je izpeljana iz načrtov in analiz teoretikov jugoslovanskega komunizma. Je edini in predvsem verodostojen način, ki nam pomaga razumeti in pojasniti, kaj in zakaj se dogaja z Janezom Janšo v ožjem in pravno državo v širšem pogledu v Sloveniji. Ko se človek sprašuje zakaj mediji z ignoranco in molkom spremljajo tukajšnja zborovanja, dobi popolno potrdilo tega spoznanja. Morajo, ker je nevarno za sedanjo oblast, ker zahtevajo vladavino prava. Z vrhunskim manipuliranjem slovenskih državljanov v katerega so vključili tudi tuje strokovnjake, so uspeli otopeti njihova demokratična čustva. Da ne bi razmišljali o sedanjosti v kateri živijo, jim ponujajo nove obraze negotove prihodnosti. S sklicevanjem na pravo, neodvisnost sodišč, postavljanjem zahtev po njegovim spoštovanju, skozi stranska vrata vpeljujejo svojo nekdanjo totalitarno oblast. S sklicevanjem na pravo, vpeljujejo nepravo. V bistvu se dogaja isto, kar se je po II. svetovni vojni desetletja: potrpite nam in verjemite, da vas peljemo v srečno prihodnost. Vemo, kako se je končala. Z deset tisoči mrtvih na Balkanu.
Sep 11, 2014