Aleš Primc je na včerajšnjem shodu povedal, da je Jasna Pogačar kršila človekove pravice in Ustavo RS v 13 primerih. V vseh 13 primerih kršenja človekovih pravic in kršenja Ustave RS, je bila predsednica senata.
Ustavno sodišče je razveljavilo:
Sodba Vrhovnega sodišča (19. 10. 2005 ) št. I Up 1186/2005 Člen 14.2, 22, Ustava
Sodba Vrhovnega sodiščea(14. 5. 2003) št. U 3/2003 Odlok Državnega zbora o razrešitvi člana Računskega sodišča Republike Slovenije št. 700-04/93-17/15 z dne 11. 3. 1999 (Uradni list RS, št. 16/99) je bil v neskladju z Ustavo Člen 22, Ustava
Sodba Vrhovnega sodišča (19. 4. 2006) št. I Up 538/2006 Člen 22, Ustava
Sodba Vrhovnega sodišča (10. 5. 2006) št. I Up 619/2006 Člen 22, Ustava
Sodba Vrhovnega sodišča (24. 5. 2006) št. I Up 659/2006 Člen 22, Ustava
Sodba Vrhovnega sodišča(12. 7. 2006 ) št. I Up 1043/2006 Člen 14.2, 22, Ustava
Sodba Vrhovnega sodišča (27. 9. 2006) št. I Up 1323/2006 Člen 22, 48, Ustava
Sodba Vrhovnega sodišča (16. 11. 2007) št. II Uv 17/2007 Člen 25, 43.1, 44, 96, Ustava
Sodba Vrhovnega sodišča (12. 4. 2006) št. I Up 660/2003 Člen 23.1, 132.1, Ustava
Sodba Vrhovnega sodišča (9. 8. 2007) št. I Up 507/2007 Člen 43, Ustava
Sklep Vrhovnega sodišča (7. 9. 2006) št. I Up 197/2003 Člen 22, 23, Ustava
Sodba Vrhovnega sodišča (14. 11. 2007) št. X Ips 497/2007 Člen 14, 22, Ustava
Sodba Vrhovnega sodišča (12. 12. 2007) št. X Ips 1496/2006 Člen 14.2, 22, Ustava
Bi vprašal VS tisto vprašanje, ki ga večkrat vprašamo ob tem, ko beremo črno kroniko slovenskega sodstva. Kako je gospa Jasna Pogačar odgovarjala za te kršitve človekovih pravic in kršenja Ustave RS? Žal odgovor že poznamo. Jasna Pogačar je bila nagrajena, in sicer nagrajena z najvišjim položajem v slovenskem sodstvu. Jasna Pogačar je namreč od 27. marca 2008 ustavna sodnica. Jasna Pogačar, gre za izjemen primer dokazanih kršitev in izjemnega napredovanja, pravzaprav najvišjega možnega napredovanja v pravni stroki in dovolite, da preberem življenjepis vrhunske pravnice, ustavne sodnice. Ta življenjepis je povzet po spletni strani Ustavnega sodišča. Takole piše: Na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplomirala leta 1977. Kot sodna pripravnica se je leta 1978 zaposlila na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Dve leti kasneje je opravila pravniški državni izpit in se zaposlila v državni upravi, kjer je 18 let delala v vladni Službi za zakonodajo in se ukvarjala predvsem z ustavnim in upravnim pravom ter z nomotehniko. Začela je kot samostojna svetovalka takratnega Republiškega komiteja za zakonodajo, leta 1983 je bila imenovana za svetovalko predsednika, leta 1989 za pomočnico predsednika, leta 1992 za svetovalko Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, leta 1996 za državno podsekretarko. V tem nazivu se je leta 1997 zaposlila v Uradu za organizacijo in razvoj državne uprave pri Ministrstvu za notranje zadeve, kjer je sodelovala pri projektu Reforme slovenske javne uprave in pri drugih projektih v okviru približevanja Slovenije Evropski uniji. Leta 2000 je bila izvoljena za vrhovno sodnico.
Se pravi, brez enega samega delovnega dne kot sodnica je bila izvoljena na najvišje sodišče v državi, za vrhovno sodnico. Ali je to mogoče? Po 18 letih v državni upravi si izvoljen za sojenje o najtežjih primerih slovenskega sodstva. Človek bi pričakoval, da postaneš vrhovni sodnik potem, ko si določeno dobo let sodnik. Ko dobiš prakso, v vsakem poslu je tako, začneš nekje na začetku in če si dober napreduješ. Ona pa je napredovala iz državne uprave na vrh slovenskega pravosodja. Gotovo brez vsake veze.
Od leta 2003 do 2008 je opravljala naloge vodje Upravnega oddelka Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Kot predstavnica Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je sodelovala pri delu Strokovnega sveta za javno upravo, bila članica Sveta za sistem plač v javnem sektorju in Komisije za nadzor nad opravljanjem dejavnosti brezplačne pravne pomoči. Leta 2007 je bila imenovana v naziv vrhovne sodnice-svetnice. S temami s področja uslužbenskega prava in upravnega procesnega prava je kot referentka sodelovala na znanstvenih in drugih pravnih konferencah in na Upravnopravnih sodniških šolah. Je dolgoletna članica izpitne Komisije za državni pravniški izpit, kjer trenutno opravlja funkcijo namestnice predsednika in je izpraševalka za področje ustavna ureditev, organizacija pravosodja in državne uprave ter temelji pravne ureditve Evropske unije. V okviru državne uprave je bila izpraševalka za strokovni izpit za imenovanje v naziv (ustavna ureditev, državna ureditev, zakonodajni postopek, upravno pravo). Kot predstavnica Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je sodelovala z delovno skupino, ki je pripravljala novo zakonsko ureditev upravnega spora in je soavtorica komentarja Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Funkcijo ustavne sodnice je nastopila 27. marca 2008.
Jaz v tej predstavitvi pogrešam delo na področju človekovih pravic, pogrešam delo na področju ustavnega prava. O ustavnem pravu je samo učila. Učila je državne uslužbence. Prakse iz tega področja pa več kot očitno ni imela. In gospa je po 18 letih dela v državni upravi, potem ko je bila leta 2000 imenovana za vrhovno sodnico, potem praktično v osmih letih, brez da bi se ukvarjala z ustavno pravno materijo, vsaj tukaj tega ne piše, razen da je predavala, napredovala v najvišjo možno pravno funkcijo v državi. In danes razsoja o človekovih pravicah. Dokazana kršiteljica človekovih pravic danes razsoja o človekovih pravicah.
Nas pa sedaj v Odboru 2014 zanima, verjamem, da vse vas, zanima naslednje:"Ali je predsednik države dr. Danilo Tűrk, ugleden pravni strokovnjak, vedel za te kršitve? Ali se je ugleden pravni strokovnjak Danilo Tűrk pozanimal kakšne so ustavno pravne reference Jasne Pogačar za mesto ustavne sodnice?".
V Odboru 2014 bomo od Urada predsednika republike zahtevali vso dokumentacijo v zvezi s predlaganjem Jasne Pogačar na mesto ustavne sodnice. Iz te dokumentacije bomo želeli ugotoviti predvsem naslednje:"Ali so bile zbrane res vse informacije na podlagi katerih je lahko najprej predsednik republike in potem poslanke in poslanci odločili o imenovanju Jasne Pogačar za ustavno sodnico".
Poglejte, sedaj bodo spet rekli:"Rušijo ustavno sodišče. Nasprotno, rušijo ga taki ustavni sodniki in sodnice, kot je Jasna Pogačar. Rušijo ga tisti, ki take ljudi na take funkcije predlagajo".
V Odboru 2014 bomo zahtevali, da se postopek iskanja, predlaganja in imenovanja ustavnih sodnikov jasno določi, da se pridobijo vse relevantne informacije. Poglejte, priti je moralo do Odbora 2014, da te stvari lahko izve slovenska javnost. Ali je to normalno? To bi moralo biti jasno znano že dolgo časa
V Odboru 2014 ugotavljamo tudi na tem primeru, da je naše delo nujno potrebno in da še zdaleč ni vezano samo na mandat Janeza Janše, še daleč ni vezano na proces Janeza Janše, ampak bo moralo iti naprej. Stanje v slovenskem pravosodju je več kot očitno potrebno temeljite prevetritve. In to predvsem zakaj? Zato, da bomo državljanke in državljani lahko zaupali. Človek se mora, ko pride pred sodišče zavedati in imeti mora to prepričanje, da bo deležen pravičnega sojenja. Ob takih sodnicah in sodnikih, kot je npr. Jasna Pogačar, verjamem, da tega občutka normalen človek, ki je brez zvez, ne more imeti. Razen, če se zmenimo tako v tej državi, da bodo taki sodniki sodili samo tistim, ki so jih na te položaje nastavili. Ti pa itak ne pridejo pred sodišče. Tisti ljudje, ki so Jasno Pogačar nastavili na ta položaj ji lahko zaupajo, vsi ostali, žal, ne.
Sep 20, 2014