Gospe in gospodje! Slovenke in Slovenci! VSTRAJNIKI, pozdravljeni! Srečujemo se in hodimo po isti poti že več kot tri mesece. Hodimo po poti, ki jo nismo sami izbrali, potisnili so nas na njo. Kaj podobnega se v Sloveniji še ni zgodilo, to je enkraten primer in ponosni smo na to kar delamo.

Janez Janša je osrednja osebnost slovenske osamosvojitve in boja za normalno državo.

Te dni sem nekje prebral, da je Jezus rekel: »Resnica vas bo osvobodila!«

Da, verjamemo v to in zato se bojujemo za resnico, to je ogenj, ki nas vzpodbuja in napaja.

Vztrajamo v boju za resnico in pravico, tudi zato ker na sodbi piše, da je bila izrečena in uresničena v imenu ljudstva.

MI SMO LJUDSTVO, torej v imenu katerega ljudstva je bila izrečena? So to potomci »zombiji« iz časov, ko so morili po slovenski zemlji, menda je bilo najdenih že več kot 600 grobišč. So to »zombiji« iz drugega planeta, ki sebe prav tako kot mi, naslavljajo s »Slovenke in Slovenci«.

Razvedelo se je, da so slovenski sodniki v 442 sodnih odločbah kršili človekove pravice in Ustavo Republike Slovenije. Posamezni sodniki so to storili po desetkrat in več. Kaj se je zgodilo, kakšne so posledice? NIČ. Še vedno pravijo, da sodijo v imenu ljudstva v našem imenu. Ne, prav gotovo vem, da ne v mojem imenu, ne v imenu nas tu zbranih in ne v imenu Janeza Janše.

»Imeti maslo na glavi.« je star slovenski in dokaj razširjen pregovor. V slovaropisju najdemo komentar: »Če hočemo povedati, da nekdo pri vsej zadevi ni nedolžen, rečemo, da ima maslo na glavi.« Primer: "On ima pa že toliko masla na glavi, da mu nič več ne verjamem." Naprej: »tudi on ima maslo na glavi«, »tudi on je napravil prekrške, prestopke«; in naprej še pravi, bil je kot maslo »tako razpoložen, da se je nanj dalo lahko vplivati«; vse je šlo kakor po maslu »uspešno, brez zapljetljajev."

Hm, in kako se piše predsednik vrhovnega sodišča?….

Kako povedno, prikladno in značilno za situacijo v kateri smo.

Zahtevamo temeljito LUSTRACIJO!

Pa še to. Včasih spremljajo naša VSTRAJNIŠKA srečanja, tu pred sodiščen, na oni strani ulice, čudna bitja, ki se ovijajo z rdečo komunistično partijsko zastavo in v zastavo razpadle Titove Jugoslavije. Zanimivo je, da kolikor vem, v Sloveniji ni stranke, ki bi sebe deklarirala za komunistično partijo. Je pa šopek strank, tako imenovane leve usmeritve, ki temeljijo na teh koreninah. V Sloveniji smo večino časa po osamosvojitvi imeli leve koalicije, ki so v svojem ravnanju blizu ali kot je nekem govoru te dni reke Janez Janša, ideološko so stranke levega fašizma.

Zanimivo je, da so se letos v izjemno deževnem letu rojevale »kot gobe po dežju«, nekatere so med tem, prav tako kot se rado zgodi z gobami, že izginile in zgnile … To je delanje megle, da Slovenke in Slovenci nebi razpoznali plapolanja rdečega prapora.

Bolj nenavadno pa, da Slovenci še vedno niso opazili, da jim najrazličnejše variacije na komunistični ideologiji temelječih strank niso, ne znajo in ne zmorejo prinesti blagostanja. Niti ena država na Svetu, ki je svojo zgodbo gradila na komunistični ideologiji ni bila ekonomsko uspešna. Zato se nam dogaja, kar se pač in se očitno še nekaj časa bo, dokler ne bo prišlo do temeljite spremembe v Slovenski družbi ne bomo izplavali iz težav.

Pa še to, kdor ničesar ne stori za resnico temveč samo čaka na njeno zmago, se z lenobo pridružuje sokrivcem laži.

Hvala…