Spoštovani vztrajniki in vztrajnice, spoštovane Slovenke in Slovenci. Minevajo dnevi od tistega petka 20. 6. 2014 ko še sam nisem mogel verjeti, da se nam to dogaja. Molče smo se vozili proti Dobu in se vsake toliko spogledali, v očeh vseh nas je bilo vprašanje: Ali je to mogoče? Ali se nam to res dogaja? Žalostno toda resnično smo spoznali, da se je zgodilo. Zgodilo se je. Ukradli so nam domovino. Vzeli so nam našega heroja. Vzeli so moža in očeta.

Še dolge ure nam je v glavah donela slovenska himna, pred očmi pa smo videli kako nam zapirajo očeta naše domovine. In ponovno smo se spraševali: Ali je to mogoče? Ali se nam to res dogaja?   

Koliko stoletij, koliko prelite slovenske krvi je potrebno, da se končno zavemo, da imamo domovino, imamo jo.  Ko pogledam okoli mi seže pogled iz te prelepe Ljubljane skozi vinograde Dolenjske in gore Gorenjske ter letim mimo Piranskega zaliva v žitnico Prekmurja in mimo najstarejše trte nazaj v Ljubljano. In vidim poštene, delovne, marljive ljudi, vidim njihove žuljave roke, vidim vesele otroške nasmeške, vidim pa tudi obupane obraze katerim je nekdo ukradel sanje. Prav tako kot je nam nekdo ukradel največjega domoljuba slovenskega naroda našega Janeza Janšo. Ukradli so ga vsem nam ukradli so ga njegovi družini, kako je Janezu Janši brez svojih otrok, kaj šele, zavedanje da je obsojen z indično sodbo iz katere se ne da razbrati čisto nič. Ne kaj je naredil? Ne kje je naredil, še manj pa kdaj je to naredil?

In to so naredile prav tiste osebe katere so nasprotovale ustanovitvi moje domovine. Prav te osebe pod taktirko ostankov UDBE in lobijev, ki ropajo mojo domovino. Zbudimo se dragi Slovenci in Slovenke.

Vsi mi, ki smo danes tu smo domoljubi in si iskreno prizadevamo za napredovanje vsega, kar domovini prinaša srečo in varnost. Vsi imamo tudi dolžnosti do naše domovine in te dolžnosti so zmernost do sebe, pravica do svojih ljudi in pobožnost do Boga. "Dajte, da zmerno, pravično in pobožno živimo na tem svetu" je  rekel modri sv. Pavel.

Sposodil sem si znameniti govor dr. Martin Luther King – a in ga priredil na  trenutne razmere v katerih se nahaja naša domovina.  Menim, da so to sanje vseh nas  tudi Janeza Janše.

Moje sanje so:                                

Moje sanje so, da se bo nekega dne ta narod prebudil in začel živeti v duhu pravega pomena besed : "Prepričani smo, da so vsi ljudje enakopravni." Moje sanje so, da  bodo lahko nekoč, na vinorodnih  hribih Slovenije, naši sinovi in sinovi naših ne somišljenikov , sedeli skupaj za isto mizo kot bratje. Moje sanje so, da se bo nekoč ta prelepa dežela na sončni strani Alp, sedaj polna krivice in zatiranja, spremenila v oazo svobode in pravice. Moje sanje so, da bodo naši  otroci nekega dne del naroda, ki jih ne bo sodil po političnem prepričanju , temveč po njihovih dejanjih. To so moje sanje.

Jutri bomo ponovno tu in še en dan bo minil, ko bomo lahko rekli, da pravna država ne deluje. Da smo vsak dan tu pomeni tudi to, da so se vsi moralisti, ki zagovarjajo etično in pravno državo poskrili v svoje mišje luknje. Da smo vsak dan  tu  pomeni tudi, da Murgelski strici še vlečejo niti v ozadju. In da smo vsak dan tu pomeni tudi to, da se ne bomo predali, da bomo vztrajali do konca dokler ne bomo v tej prelepi Sloveniji dočakali pravno državo.

Svoboda Sloveniji! Svoboda Janši!

Svoboda Janezu Janši, edinemu političnemu zaporniku v Evropi!