Prijatelji, povedal bom naravnost in pošteno: sit sem že te stavbe in teh stopnic. Te stavbe, v kateri ni pravice ne za poštene, ne za male ljudi. Sit sem že teh stopnic, na katerih vsak znova krvavi naša pravna država in z njo naša domovina.
Sit sem že teh ljudi, ki vsak dan stopajo po teh stopnicah in prikrajajo pravico kakor se jim zdi. Sit sem sodnikov, ki mislijo, da je njihova dolžnost, da varujejo svoj komunistični raj pod alpami in izločajo tiste, ki bi želeli popeljati Slovenijo v evropski civilizacijski krog. Tam kjer sodimo, pa še nismo prispeli in zaradi takšnih mogoče nikoli ne bomo, tam kjer se spoštujejo pravne norme in človekove pravice. Kjer se ljudi ne pošilja v zapor zaradi ideoloških razlogov in slepega sovraštva do drugače mislečih.
Sit sem že njihovih pravnih manevrov, sit sem njihovih diletantskih sodb, sit sem politike, ki se jo grejo v tej stavbi. Seznam tistih sodnikov, ki so zlorabili svoj položaj v primeru Patria se daljša, kakor se daljša tudi čas našega vstrajanja tukaj, pred to stavbo.
Toda mi bomo morali vztrajali. Tako kot bo v zaporu vztrajal tudi naš Janez Janša. Ne dvomite v to. Ne bodo ga zlomili.
Bolj ko bodo pritisklali nanj, bolj ko bodo pritiskali na nas, bolj ko bodo rablji ožali obroč okrog narodovega telesa, večja bo jeza in prej bo obroč počil.
Ta obroč sovraštva mora počit. In mi moramo končati to vsiljeno državljansko vojno, ki traja in traja in zastruplja nove in nove rodove Slovencev. To je danes naša državljanska dolžnost, to je poslanstvo naših generacij, da svojim otrokom ne pustimo za seboj puščavo namesto cvetočih travnikov naše domovine. To je danes naloga in poslanstvo vsakega pravega demokrata.
Ne bomo se pustili ustrahovati. Ne bomo odnehali. In ko bo pravica zmagala in ko bo Janez Janša odkorakal na prostost, to bo šele začetek naše dolge poti do urejene in normalne Slovenije.
Hvala vsem, ki ste tukaj in ki vztrajate, vi, ki verjamete v pravico in branite pravno državo.
Oct 09, 2014