SLOVENIJA NA RAZPOTJU: NAZAJ V KOMUNISTIČNO UTOPIJO ALI V PRAVO EVROPSKO DEMOKRACIJO
Danes se že 112. zbiramo pred tem sodiščem, kot ga bolje označujejo ljudje, pred hišo krivosodja, v podporo po krivici obtoženega in obsojenega Janeza Janše. Janša sedi v zaporu samo zaradi svoje upravičene kritike politike sedanjega in preteklih levičarskih režimov, ki so pahnili državo Slovenijo v globoko moralno in etično krizo, v politično krizo, kjer se razdor med državljani poglablja namesto da bi dosegli soglasje, kako skupaj iz sindroma kriz rešiti našo državo. Imamo opravka z gospodarsko in finančno krizo, z veliko brezposelnostjo in socialno krizo, z rastočo revščino, z ogromnim državnim finančnim dolgom najmanj 28 milijard EUR, z anomalijami v izobraževanju, ko produciramo nezaposljive mlade kadre, ko smo soočeni z absurdnimi birokratskimi ovirami pri uvajanju novih podjetij, inovacij in zasebnih pobud v gospodarstvu, ko nam bežijo izobraženi in sposobni, ustvarjalni kadri v tujino. Iz uspešne in gospodarsko prodorne države, ki je uspešno predsedovala Svetu EU, ki je bila vzor drugim tranzicijskim državam in državam na Balkanu na poti v EU, smo postali bolnik EU, država, ki je postala nepomembna, irelevantna, in katere (režimski) politiki so izpostavljeni posmehu cele Evrope. Svet in tudi mi se sprašujemo kam gre Slovenija, kako to, da je v pičlih 10 letih nazadovala od odličnosti v globoko krizo. Da smo v krizi, ki je v svetu ni primere, kažejo mednarodni pokazatelji uspešnosti. Indeks globalne ekonomske konkurenčnosti uvršča Slovenijo na 70. mesto, poslabšanje za 8 mest od leta 2007, pred nami so Črna gora, Ruanda, Peru! Indeks ekonomske svobode nas uvršča na 74. mesto, pred nami je Albanija, Peru,... ! Pri uvrstitvi glede neodvisnosti sodstva smo na 91. mestu, pred nami so vse vzhodnoevropske države, pa celo Iran. Zadnjo klofuto in posmeh si je Slovenija zaslužila s farso samokandidiranja Alenke Bratušek za komisarsko mesto na področju energetske politike EU. Njena nekompetentnost pri poznavanju področja, slabo znanje jezikov, evroskepticizem, njena prokomunistična usmeritev in trmoglavost, na drugi strani pa nedoslednost in kratkovidnost sedanje vlade pri predlaganju kandidatke, in seveda pomanjkanje širine pri izbiri kandidatke, n.pr. iz kake nasprotne politične opcije, so povzročili škandal, ki škodi ugledu Slovenije. Škandal, kateremu bi se lahko izognili, če bi sedanji premier poslušal svarila opozicije, ali če bi bil vsaj dosleden in bi vztrajal pri prvotnemu nasprotovanju tej kandidaturi. Aroganca, neznanje in politična segregacija so botrovale škandalu. Po mnenju g. Romana Jakiča pa naj bi bil v ozadju rušenja Alenke Bratušek celo sam Janez Janša, ki ima po njegovem mnenju velik politični vpliv v Evropskem parlamentu, tudi ko je zaprt na Dobu. V tem primeru imamo opravka s popolnim pomanjkanjem samokritičnosti sedanjega režima in z neverjetno nesramnostjo pri obtoževanju nasprotnikov. Janša, komunist, sedi v zaporu zaradi korupcije, Jakič in ga. Bratušek sta pa seveda prava liberalca. Predsednica vlade ga. Bratušek je zadolžila Slovenijo za kakih 10 milijard dolarjev na netransparenten in koruptivno sumljiv način za znatno previsoke obresti, kar bodo odplačevali prihodnji rodovi, Janša pa je samo dozdevno prejel neko obljubo nagrade. Kdo je naredil večjo škodo Sloveniji, Janša ali ga. Bratušek? Kdo je tu sovražnik države in ljudstva?
Kaj je vzrok za tako nacionalno katastrofo? Vzrok je povratek k komunistični doktrini enopartijskega režima ohraniti vse vzvode oblasti, prevzeti vse oblike upravljanja države, torej najprej pravosodje, javno upravo s policijo, vojsko, gospodarstvo, po možnosti tudi politične stranke, kulturo, znanost in civilno družbo, vključno še z verskimi subjekti. V ta namen je dovoljeno enim, »našim«, vse, nasprotnikom pa sodi tudi če ni kakršnih koli dokazov o kakem grehu. Pri nas gre za ponovno vzpostavitev komunističnega enoumja, kjer je vlada elita, podaniki pa morajo delati po njihovih ukazih in to za drobiž. Smetano pobira elita, ki ureja vse: kdo bo dobil službo, kdo bo napredoval, kdo bo kaznovan, kdo oproščen, kdo nagrajen, itd. Kastni sistem privilegijev. Namesto krvavega fizičnega terorja, s katerim so pred skoraj 80 leti prišli na oblast, jim to sedaj omogočajo režimski mediji. Namesto diktature proletariata smo dobili diktaturo režimskih medijev, ki dezinformirajo, selektivno informirajo javnost, namesto, da bi jo nepristransko in v polnosti informirali. Mediji si lahko dovolijo tudi linč nasprotnikov režima ali celo vrše medijske umore, kar se dogaja že 25 let z Janezom Janšo. Mediji tako ustvarjajo javno mnenje na škodo opozicije. Namesto neodvisnega, kvalitetnega sodnega sistema in pravne države, smo dobili režimsko sodstvo, ki je v službi režimske politike in ki sodi po neki zvrsti šeriatskega prava. Usmerjeno je proti »nevernikom«, verniki so lahko varni, nič se jim ne more zgoditi, če so naredili še tako lumparijo, kriminal in zato so tudi tako arogantni. Nihče jim nič ne more, razen seveda vrha elite, ki lahko po mili volji odstavlja ali postavlja vlade, politike, funkcionarje, gospodarstvenike, kulturnike. Ta arogantnost in vsemogočnost režima ubija voljo ljudi, od tod apatija volilnega telesa, od tod mnenje, da se ne da ničesar storiti, da bi prišli v pravično in demokratično, resnično svobodno družbo. Ljudje so brez volje, ko vidijo, da se peljemo nazaj v komunistični raj, raj za ene, za druge pa suženjstvo. Tak režim pa na dolgi rok v odprti, globalni družbi, kot je Evropska unija, seveda ne more dolgo preživeti. Tujina hitro opazi te rdeče anomalije, je kritična, ne da se jo preslepiti, kar kaže ravno trenutni spodrsljaj Alenka Bratušek na pragu Evropske komisije. Če se režimski poslanci oklepajo (se morajo oklepati!) enoumja in delati po nareku, to ne velja za svobodne poslance v Evropskem parlamentu, za poslance resnično svobodnih in demokratičnih držav. Ravno zaradi tega jim gre v nos EU, pa NATO in zahodna demokracija. Dosedanji težim lahko uspe na dolgi rok le, če se bo izoliral in se vključil v kako podobno združbo nedemokratičnih držav. Slovenska neodvisna država jim je v napoto, žele si kako varno zavetje njim podobne, večje državne skupnosti. Od tod izvira jugonostalgija in tiho odobravanje nove, močne Putinove Rusije.
Odgovor in edina miroljubna rešitev je kritika režima, jasna, resnicoljubna a obenem neizprosna, obenem pa brez žalitev. Kritika, ki naj jo sliši tudi svobodni in demokratični svet. Zaenkrat še nismo zaprti in obdani z novim slovenskim berlinskim zidom. Ta obstaja šele v načrtih, zaenkrat je virtualen. Kritik teh anomalij in revizije slovenske neodvisnosti in demokratičnega razvoja, razvoja nazaj v temno preteklost, pa ravno je Janez Janša. Zaradi tega je v zaporu! Zaradi tega ga mi pristaši svobodne in demokratične Slovenije, »drhalniki« podpiramo in hrabrimo. Mi smo tisti, ki s kritiko tega režima lahko pripomoremo k ponovni rasti novi slovenske pomladi. Protesti in naša kritika režima topita led tega režima, režima s kamnitim srcem. Na koncu bo popustil tudi Masleša, pa če še tako tolče po Janši, na koncu bo odšel v zgodovino kot tisti, ki je bil krivičen, nedržavotvoren. Po nedržavotvornosti in nedemokratičnosti bodo sloveli v zgodovini tudi vsi ostali akterji te absurdne sodne farse o Patriji, krivci za ogromne dolgove in namerne sabotaže slovenske države. Ogromne dolgove s previsokimi obrestmi, zaviranje izgradnje slovenske infrastrukture, zdravstva, propade dobrih podjetij, odpuščanje delavcev propadlih dobrih podjetij zaradi goljufivih privatizacij ali slabega upravljanja, neplačevanje delavcev in socialnih prispevkov lahko mirno kvalificiramo kot sabotaže. To je leninistična politika »što gore, što bolje«. To pa zavračamo!
Borimo se torej naprej za osvoboditev Janeza Janše. Svoboda Janezu Janši! Živela svobodna Slovenija!
Oct 10, 2014