Spoštovani, danes bom povzel opis predvolilnih strategij iz knjige Zdenka Roterja, ki nazorno govorijo o tem, da slovensko politiko vodi peščica družinskih klanov in da smo država predfevdalnega tipa, zato tudi sodišča delujejo po diktatu vaških poglavarjev in njihovih vračev.

Zdenko Roter, sivi stric iz ozadja, v svoji knjigi »Padle maske« na straneh 652-  opisuje kako so s Kučanovim Forumom načrtovali volitve 2004 leta. Roter piše da je v letu 2004 razmišljal o svoji politični upokojitvi a je vseeno ohranil stike z Gregorjem Golobičem, ki je samo še voluntersko deloval pri LDS. Kučana je tudi nagovarjal naj pred volitvami zbliža Ropovo LDS in Pahorjevo SD, da bosta že pred volitvami napovedala programsko koalicijo za čas po volitvah. Roter je namreč bil prepričan, da bi leta 2004 LDS še lahko bila zmagovita stranka na volitvah. Za ta cilj je deloval Forum 21, ki je teden dni pred volitvami organiziral posvet o razvojnih dilemah katerega se je udeležil danski socialdemokrat Rassmusen. Roterjev »načrt« je bil, da se udeležita posveta Rop in Pahor. Oba sta se temu izognila. Sledil je še en poizkus predvolilnega usklajevanja obeh strank s strani Foruma v hotelu Mercatorja  v Šiški, ki pa tudi ni bil uspešen. LDS je volitve izgubila in Roter ugotovi: »Izidi volitev so bili Zanj in za Kučana razočaranje« (653).

»To je bil razlog, da je tudi On (Roter) po svojih močeh sodeloval pri odločanju in izbiri strategije pri kandidiranju Zorana Jankoviča za ljubljanskega župana v volilnem letu 2006…« V gostilni Brunskole na Hrastu pri Jugorju so se zbrali, Kučan, Toš, Jankovič in Roter. »Dogovorili so se za listo Zorana Jankoviča, ki kot skupina volivcev predlaga tudi kandidata in po tehtanju  o trenutku nastopa odločili, da to stori takoj, in ne šele konec avgusta, kot je to predlagal Kučan. Niso dvomili o Jankovičevem osebnem uspehu niti glede  na glavnega protikandidata desnice dr. Franceta Arharja, ki je znova poskusil vstopiti v politiko ob enotni, a po Njegovem mnenju slabo premišljeni odločitvi desnih strankarskih analitikov, posebej Janše. Golobič je veliko pomagal Jankoviču pri sestavi njegove liste kandidatov za mestni svet. Pri tem so mu ustrezali razsulo v LDS, popolnoma hroma politika predsednice mestne stranke SD dr. Metke Tekavčič in nazadnjaških desnih strank. Pričakovali so izvolitev Jankoviča v prvem krogu (22. Oktobra 2006), a ne s tako visoko podporo: 62,99 odstotka«.

Še istega leta je postala aktualna zgodba s predsedniškimi volitvami (2007) nadaljuje Roter. Tudi predsedniškega kandidata so sivi strici s tetami določili v gostilni. Tokrat v kmečkem turizmu na Radovici  pri Bajukovih, kjer so se zbrali družine Kučan, Toš, Hribar in Roter. Roter zapiše da bi bilo ob Peterletu in negotovosti Pahorjeve kandidature »iskati alternativo, saj za prihodnjo podobo države; to nebi bilo koristno, če bi imela vse tri glavne vloge v državi desnica, takšna, kot pač je v Sloveniji: tradicionalistična, z vsemi elementi protikomunizma, s pogrevanjem »grozot« revolucije, celo obsedena z maščevalnostmi in izrazito gospodarsko neoliberalistična« (656).

»O tem so imeli temeljit pogovor avgusta 2006« na kmečkem turizmu v Radovici. Po dogovoru s Kučanom je Roter najprej vprašal Spomenko ali bi hotela kandidirati. Ko je to odločno zavrnila je »Tine nenadoma izrekel ime: dr. Danilo Turk… Tine je rekel neposredno: če ga ne boste dobili vi (potem se je popravil: mi), ga bodo torej drugi. Po tehtanju argumentov so bili vsi za idejo, Kučan je obljubil, da bo govoril z njim, in s predlogom seznanil tudi kroge SD, kjer se je večina  vodilnih, profesionalcev in poslancev zavzemala za načrt, da jih na parlamentarnih volitvah 2008 Pahor popelje k zmagi«. Pahor se je kandidaturi za predsednika odpovedal 22 junija. Roter je še sam govoril s Turkom. »In zgodilo se je, Turk kot predsedniški kandidat SD. On (Roter) je o vsem govoril tudi z Gregorjem Golobičem, ki je v predsedniški kampanji postal eden vodilnih v Turkovem predvolilnem štabu«.

Strategi so računali, da bo vsekakor v drugi krog prišel eden od levih kandidatov, ali Gaspari ali Turk. O tem ni bilo potrebno prepričevati Kučana, Toša in Golobiča pač pa Jankoviča in druge. Tudi na dan volitev 4. Novembra so se srečali družina Kučan in Roter v Dolenjskih toplicah, kjer so lahko proslavili še eno svojo strateško zmago.

Dragi vstrajniki in vstrajnice, izbral sem dva predvolilna utrinka iz Roterjevih padlih mask, ki nazorno in jasno opisujeta, da se slovenska politika vodi iz ozadja. Do danes nisem prebral nobenega komentarja in ocene te knjige, ki bi pokazal na dejstvo, da imamo v Sloveniji navidezno, lažno, prvarantsko demokracijo. Vsi našteti delujejo proti ustavno, kajti v ustavi je zapisano, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, ne pa družinski klani izbrani po partijski, udbovski in še kakšni liniji. To dejstvo, da imamo predmoderno obliko vladavine nikogar ne moti, tudi tistih novinarjev ne, ki nam kar naprej solijo pamet o predmodernosti. S tem namreč hočejo reči, da smo mi, ki po njihovo gojimo kult Janeza Janše predmoderni. Oni ki delajo za kult svojih sivih stricev in tet pa so moderni in postmoderni, ker je za njih sprejemljivo, da se o usodi slovenske države odloča v gostilnah in ne na volitvah. Volitve so krinka za njihova ozadja. Zakaj ne gredo na volitve, zakaj ne dobijo nekaj tisoč glasov, zakaj z nedemokratičnimi sredstvi usmerjajo tok slovenske politike, zato ker so strahopetci, ki ne upajo delovati javno in transparentno. Z odstavljanjem Janeza Janše v parlamentu izpodbijajo še zadnji temelj demokracije, to je volja ljudstva na volitvah. Za ta ista ozadja njihove strankarske marionete in najrazličnejše lokalne listnjake je sprejemljivo, da po volji ljudstva v Ljubljani vlada Jankovič, Janez Janša pa po volji ljudstva nima pravice sedeti v parlamentu.

Verodostojnost sodnic in sodnikov v tej in drugih zgradbah po Sloveniji bo vzpostavljena, ko bodo imeli do vseh enaka merila, ne pa da poslušajo ukaze iz slovenskih gostiln in kmečkih turizmov. Kdor misli, da imamo v tej državi pravno državo je ali slep ali nor.