Če bi bila Slovenija pravna država obtožbe Janeza Janše ne bi prestale niti osnovnega prvega koraka in bi jih resno pravosodje zavrglo kot neutemeljeno že na prvi instanci. Da to drži dokazujejo mnenje pravnikov, sodnikov, ustavnih sodnikov, ki sodbi očitajo da ne vsebuje osnovnih sestavin, ki bi jih morala vsebovati vsaka sodba. In kar je najhuje. Na podlagi sodbe so Janezu Janši že nekaj let dnevno kršene človekove pravice, odkar je zaprt celo pravica do svobode.
Kršitve človekovih pravic edinega političnega zapornika sredi Evrope so ugotovili ustavni sodniki, ki so odločali o Janševi pritožbi. Vsi ustavni sodniki, poudarjam vsi, ne le tisti, ki so dali ločena mnenja, so se podpisali pod sklep o zavrženju Janševe pritožbe, v katerem piše, da je bila ustavna pritožba zavržena zato, ker je bila sicer izkazana zatrjevana kršitev človekovih pravic, vendar ne s tisto stopnjo očitnosti, ki je pogoj za izjemno predčasno odločanje. Torej so očitno tudi oni v sodbi videli kršitev človekovih pravic, a so si raje Pilatovsko umili roke, in odločitev prepustili Vrhovnemu sodišču. Zapisali so še: »Tako mora tudi Ustavno sodišče zaupati, da bo Vrhovno sodišče v primerih, ko je njegova pristojnost za odločanje o izrednem pravnem sredstvu določena z zakonom, odgovorno opravilo svoje ustavne obveznosti in med njimi na prvem mestu zagotovilo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vrhovno sodišče mora tako pri svojem odločanju sanirati kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešila pri sojenju nižja sodišča. Če bi tudi sámo sprejelo stališča, ki pomenijo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, je njihova presoja podvržena presoji ustavnosodne oblasti.«
Sprašujem vas in Ustavno sodišče, ali je Vrhovno sodišče vredno zaupanja?
Ustavno sodišče je pritrdilo, da so bile Janezu Janši kršene človekove pravice in da mora Vrhovno sodišče na prvem mestu zagotovilo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in sanirati kršitve človekovih pravic. Je to naredilo? Je odločilo takoj in preprečilo zaporno kazen Janeza Janše? Ne. Zavlačuje in s tem še naprej krši njegove človekove pravice. Sedaj očitno pišejo potrditev sodbe, medtem pa teče v DZ nov politični proces, s katerim želijo Janezu Janši odvzeti poslanski mandat. Temu se skoraj ni mogoče čuditi glede na to, da je predsednik DZ človek, ki z naravnim pravom (kaj to sploh je) opravičuje povojne brezpravne poboje vojakov in civilistov. Predsednik DZ tudi ocenjuje novo samostojno Slovenijo kot korak nazaj? To, kar se danes dogaja v DZ je korak nazaj. Korak nazaj v nedemokratičen sistem, ko so bile volitve farsa, ko se je onemogočalo politične nasprotnike, ko se jih je celo morilo.
Uveljavljeni pravniki, pa tudi Zakonodajno pravna služba so povedali in utemeljili, da bi bil odvzem ali zamrznitev mandata neustaven. Do kje bodo še šli? Dnevno se krši Ustava RS, ob dejstvu, da v DZ sedi več pravnikov, sodnica, celo doktorji prava, ki res niso uspeli niti v dveh poskusih narediti pravosodnega izpita, a o tem kdaj drugič.
Volilna pravica je temeljna človekova pravica in je vtkana v samo bistvo demokratične države. Volilna pravica, iz katere izhaja mandat je aktivna (pravica voliti) in pasivna (pravica biti izvoljen). Pasivna volilna pravica je pravica kandidirati, pravica pridobiti mandat in pravica ga izvrševati. Pasivna volilna pravica je tako celota, ki je sestavljena iz kandidiranja, pridobitve mandata in izvrševanja mandata. Iz pravice kandidirati izhaja tudi pravica pridobiti mandat in pravica ga izvrševati. Ustavno sodišče je v svoji odločbi ugotovilo, da »pasivna volilna pravica posamezniku zagotavlja, da se lahko pod enakimi pogoji poteguje za izvolitev v voljene državne ali lokalne organe. Pravica biti voljen vsebuje tudi pravico biti izvoljen, kar pomeni pravico posameznika, da v skladu s predpisanimi pravili za delitev mandatov na podlagi volilnih rezultatov pridobi mandat. Tretji vidik pasivne volilne pravice pomeni pravico do izvrševanja na volitvah pridobljenega mandata.«
Ustavna sodnica Jadranka Sovdat je v ločenem pritrdilnem mnenju zapisala še: »Ko je volilni dan za nami in so ugotovljeni volilni izidi, imamo namreč izraženo voljo volilcev – z njo so volilci uresničili svojo aktivno volilno pravico, ki je človekova pravica. Na podlagi ugotovljenih volilnih izidov pripade mandat v skladu z vnaprej določeno volilno formulo kandidatu, ki si je v volilni tekmi mandat pridobil. Njegova pasivna volilna pravica, ki je s potrditvijo mandata pomenila, da se ima pravico kot kandidat udeležiti političnega boja za oblast, je na podlagi volilnih izidov – glasov volilcev – prerasla v novo kvaliteto, v pridobljen mandat. Zato v takšnem primeru njegova pasivna pravica, ki je prav tako človekova pravica, ki jo zagotavlja drugi odstavek 43. člena Ustave, zajema tudi pravico do izvrševanja tako pridobljenega mandata.«
Poleg posega v pasivno volilno pravico odvzem mandata pomeni tudi poseg v aktivno volilno pravico. Volilni izidi odražajo izraženo voljo volilcev, ki so vedeli za sodbo in ta ni bila izključujoč faktor za kandidiranje, zato prenehanje mandata predstavlja tudi poseg v njihovo aktivno volilno pravico. S tem se skupina ti. »neodvisnih« pravnikov sploh ni ukvarjala. Njihov namen je bil le izničiti mnenje ZPS. Kompromisna rešitev ohraniti mandat, a ne opravljati funkcije, ki jo predlagajo pa je sploh skregana z logiko pasivne volilne pravice in dopustnostjo posegov v katerokoli človekovo pravico. Nekajkrat več pravnikov, odvetnikov, sodnikov je izrazilo drugačno stališče, a jih nekateri odločevalci ne želijo slišati. Kot rečeno, mnogi med njimi pravniki, ki bi morali spoštovati Ustavo in zakone.
Konkretna določba Zakon o poslancih učinkuje le za tiste poslance, ki ob izreku pravnomočne sodbe že opravljajo funkcijo poslanca ne pa za tiste, ki so to funkcijo pridobili v času po izreku pravnomočne sodbe. Drugačno tolmačenje bi pomenilo, da pravne posledice po zakonu časovno ne sovpadajo z izrekom pravnomočne sodbe, ampak da lahko nastanejo kadarkoli v času pravnomočne sodbe, vse do njenega izbrisa. Praktično bi to pomenilo, da določba 9. člena zakona o poslancih ne bi učinkovala samo enkrat (ob izreku pravnomočne sodbe), ampak ob vsaki izvolitvi poslanca in to še pet let po prestani kazni.
Razprava o Janezu Janši in njegovem mandatu je preusmerjanje pozornosti od razpadajoče stranke Mira Cerarja, od kaotičnega stanja v državi, od poraznega finančnega stanja, od 130.000 brezposelnih, od neučinkovitega pravosodje, od instrumentaliziranih medijev, ki iz nič ustvarjajo nove zvezde, bolje rečeno muhe enodnevnice, od preplačil v zdravstvu in na vseh drugih področij, od razprave o vplivu botrov in stricev od Milana Kučana, Janeza Zemljariča, Boruta Miklavčiča in drugih. Razprava, ki je ne bi bilo, če bi bila Slovenija normalna in pravna država je nova zgodbica za ljudstvo, da ne bodo opazili kako so jim iz žepov spet potegnili nekaj eurov, kako so zadolžili njihove otroke in vnuke, kako jim kradejo prihodnost.
Svoboda Janši, Svoboda Sloveniji.
Oct 15, 2014