Dan za dnem se zbiramo pred stavbo, ki bi morala predstavljati simbol pravičnosti. Ko odpovejo ostali mehanizmi v družbi, ko se porušijo ravnovesja med tistim kar je prav in tistim kar je narobe , je sodišče tisto, ki je dolžno porušena ravnovesja vzpostaviti nazaj. Tam , kjer sodniki odgovorno opravljajo svojo nalogo, tudi ljudje to vidijo. Zaupanje v sodnike je v takih državah veliko. Finska je na primer država, kjer preko 80 odstotkov ljudi zaupa sodnikom. Tam si sodniki zaupanja verjetno niso pridobili čez noč, pač pa z odgovornim in doslednim delom.
Kako pa je pri nas ? Pri nas sodnikom zaupa manj kot 20 odstotkov ljudi. Tudi to nezaupanje ni zraslo čez noč. Ljudje so leta in leta opazovali odklone v delovanju tožilstev in sodišč, opazovali so preganjanje kurjih tatov in tajkune, ki so pred očmi vseh kradli prejšnje skupno premoženje, opazovali so politične procese, kjer so bili pripadniki ene politične opcije obravnavani bistveno drugače kot ostali, krono vseh pa predstavlja proces Patria, kjer ni bilo znanega kraja, ni bilo znanega časa, niti ni bilo znano kdo naj bi komu kaj obljubil, ne kaj naj bi obljubil in tisto kar naj bi storil ob neznanem času, na neznanem kraju, naj bi storil tudi na neznan komunikacijski način. Če ne bi že trije ljudje zaradi tega absurdnega procesa trohneli v zaporu, bi marsikdo med nami dejal, da se to ne dogaja, da gre samo za moreče sanje.
Žal se dogaja. Tukaj in zdaj. Sodišča pa s takimi odločitvami neravnovesja v družbi poglabljajo, namesto, da bi jih odpravljala.
Pred lokalnimi volitvami , tri tedne nazaj, so Vrhovni sodniki, na čelu z Maslešo, ki zaradi izrazite pristranskosti nikoli ne bi sme biti me Vrhovni sodnik, ne sedeti v konkretnem senatu, po štirih mesecih sprejeli odločitev v zadevi Patria. Urgentno pravijo, po štirih mesecih.
Pisne odločitve še vedno ni.
Pa se vprašajmo : ali je normalno, da strojepiska za natipkanje znane sodbe potrebuje mesec dni časa?
Če tako delajo v primeru, kjer gre za očitne kršitve človekovih pravic, kako je šele v ostalih primerih. ?
Zato je potrebno vztrajati. Ne le zaradi tega primera, pač pa zato, da ljudje v bodoče ne bodo nikoli več deležni krivičnih sodb, katerih posledic nikoli več ne bo mogoče popraviti.
Še enkrat pa povem, kar sem na tem mestu povedal že nekajkrat: neravnovesja je mogoče na demokratičen način popraviti samo do določenega trenutka. Ko bo ta trenutek zamujen, poti nazaj več ne bo. Odgovornost za posledice pa ne bomo nosili mi, ki na ta dejstva opozarjamo že več kot štiri mesece, pač pa tisti, ki s preprosto odločitvijo zavlačujejo že skoraj pol leta.
Svoboda Sloveniji!
Svoboda Janezu Janši!
Svoboda vsem po krivici obsojenim in po krivici zaprtim!
Oct 23, 2014