Spoštovani prijatelji in prijateljice, dober dan vsem skupaj. Ko sem aprila letos odstopila z mesta podpredsednice Državnega zbora sem kot razlog navedla nedelovanje vseh vej oblasti. Zakonodajne, izvršilne in sodne.
Da je bilo moje razmišljanje povsem na mestu, pritrjujejo tudi naslednje besede, ki so bile izrečene malo pred tem, decembra 2013. Takole gredo: “Vse sfere so podlegle hudim finančnim stiskam in zgrešenim naložbam. Celotna država je v zelo slabi kondiciji, zato je treba na vseh sistemih in podsistemih delovati hkrati in hitro. Tega pa nismo sposobni. Morali bi se dogovoriti za nekaj vitalnih točk, po katerih bi vsi delovali v isto smer. Smo brez ugleda, smo prepoznano koruptivna država, šibki v javnem sektorju, slabi v gospodarstvu, smo lahek plen za druge države z interesi, multinacionalke, mafijske združbe.” To so besede aktualnega predsednika vlade dr. Mira Cerarja.
Danes, slabo leto kasneje, lahko ugotovim le, da so razmere še slabše.
Tokrat se ne bom podrobneje posvetila oceni ekonomskih ukrepov ki jih, mimogrede ni. Vsaj takšnih ne, ki bi vodili k bolj svobodnemu in konkurenčnemu gospodarskemu okolju in novim delovnim mestom. Še dlje od tega so strukturne reforme. Ukrepi, ki se skrivajo za napovedanim rebalansom, niso nič drugega kot gašenje požara, novi posegi v socialno državo in vzpostavljanje še večje uravnilovke. O kakšni razvojni naravnanosti predlaganih ukrepov ni ne duha ne sluha.
Prav tako ne bom analizirala delovanja zakonodajne oblasti, ki je padla na tako nizko raven, da svojih odločitev sploh ne sprejema več na plenarnih sejah državnega zbora, ampak kar na komisijah. Tudi sicer rdeča nit razprav v državnem zboru ni potrjevanje ukrepov za rast in nova delovna mesta, ampak Janez Janša. Verjamem, da predsednik vlade, kot bivši pravni sodelavec državnega zbora in večkrat nagrajeni najuglednejši pravnik zardeva ob pravno formalnih akrobacijah članov svoje stranke in celotne koalicije. Njihove odločitve niso skregane le z zdravo logiko, ampak tudi z zakoni in ustavo.
Dovolite, da se na kratko zaustavim pri oceni sodne veje oblasti in delovanju pravne države. Ali je Slovenija pravna država, lahko sklepamo, če preverimo spoštovanje štirih univerzalna načel, ki so pri tej presoji ključna:
-
Načelo odgovornosti: Vlada, njeni uradniki, posamezniki in zasebniki, torej celoten javni sektor in zasebni sektor,morajo nositi odgovornost za svoja dejanja v skladu z zakoni.
-
Načelo transparentnosti in pravičnosti: Zakoni morajo biti jasni, vsem dostopni ter za vse enaki. Ne smejo se spreminjati preveč pogosto, ščititi morajo osnovne človeške svoboščine, vključno z varstvom oseb in zasebne lastnine.
-
Načelo učinkovitosti: Zakonodajni postopek mora biti učinkovit, v postopku lahko sodelujejo vsi, ki imajo za to interes.
-
Načelo strokovnosti in neodvisnosti: V hitrih in pravičnih postopkih pravico delijo strokovno usposobljene, etično neoporečne in neodvisne osebe.
Z odgovornostjo imamo v Sloveniji od nekdaj velik problem. Vsi se skrivajo za tujimi hrbti, pod različnimi imeni in prelagajo odgovornost na druge. Imamo zapletene, včasih celo med seboj skregane, predpise, ki jih nihče ne razume. Še huje pa je, da so pogosto napisani v korist močnih interesnih skupin ali posameznikov, ki nam v resnici vladajo in kradejo prihodnost. V neučinkovitem zakonodajnem postopku lahko sodelujejo samo posebej izbrani, mnenja in pripombe se upoštevajo glede na kriterij “naši - vaši”, o strokovnosti in neodvisnosti sodnikov pa največ povedo obrazložitve njihovih sodb.
Žal mi je, da na mnoge sposobne in strokovne sodnike ali pa politike in strokovnjake iz različnih področij, pada temna senca tistih njihovih kolegov, ki se s temi lastnostmi ne morejo pohvaliti. Zato moramo tudi mi sami, ki iz teh vrst izhajamo, poskrbeti, da se gnila jabolka odstranijo.
Spoštovani,
Vlado vodi človek, ki je v svojih dosedanjih izjavah pomenu delovanja pravne države namenil izredno velik poudarek. Če ga parafraziram, je pravna država po njegovem pogoj za delovanje gospodarstva in družbe blaginje. Ta človek ima sedaj moč in vzvode, da svoje besede prelije tudi v dejanja. Tudi tiste iz decembra 2013 po katerih bi se morali dogovoriti za nekaj vitalnih točk, po katerih bi vsi delovali v isto smer.
Spoštovani
Razdvojenost, ki vlada v naši družbi in zgodovina, ki jo vlečemo za sabo, sta veliki cokli za naš razvoj in napredek..
Pred več kot dvajsetimi leti smo si izborili svojo državo in verjeli, da bomo v njej živeli lepo in svobodno. Verjeli smo, da bo dobro in pošteno delo kaj vredno, da bosta pohlep in kriminalna dejanja preganjana in obsojena, da bodo vrednote slovenske osamosvojitve podlaga za razvoj države. Žal smo še daleč od tega. Vrtimo se v krogu in ukvarjamo sami s sabo, medtem pa nas druge države, ki so včasih daleč zaostajale za name, prehitevajo. Razlog za to je tudi v tem, da so te države svojo ekonomijo postavile na zdrave in razčiščene temelje Pri nas tega nismo zmogli. Osamosvojitelji so v zaporu, producirajo pa se vedno novi politični obrazi, ki jih mediji za nekaj časa povzdignejo v nacionalne heroje, kaj kmalu pa hladno zavržejo.
Spoštovani,
Pozivi za izpustitev Janeza Janše so že zdavnaj prerasli svoje okvire. Gre za več kot to. Gre za to, da poskušamo dopovedati našim ljudem in tujini, da se v Sloveniji dogajajo nerazumne in nevarne stvari, ki se ne bi smele dogajati nikjer, še najmanj pa v demokratični Evropi. Vse več jih je, ki to že razumejo.
Hvala, ker vztrajate.
Oct 26, 2014