Spoštovani vztrajniki, drage vztrajnice. Naše vodilo pravi: upanje imamo, pravico še čakamo, svoboda pa je samo vprašanje časa. Danes je za našo domovino velik dan, prav za prav bi moral biti praznik. Ob Dnevu samostojnosti in Dnevu državnosti bi ga lahko poimenovali »Dan svobode«, saj je pred 23 leti ta sveta slovenska tla prvič v zgodovini zapustila noga agresorskega okupatorja. Od tega dne bi morali biti svoboden narod na svoji zemlji. Pa smo res?
Našim prednikom po prvi svetovni vojni ni uspelo, da bi z izkušnjami, znanjem in veščinami iz Avstro-Ogrske pričeli pot samostojne države Slovenskega naroda. Takrat je bil narod vsemu navkljub na visoki kulturni stopnji srednjeevropskih narodov. Združevanje z južnoslovanskimi narodi pa je bil začetek nekega katastrofalnega zgodovinskega obdobja, ki je največ škode na narodovem duhu povzročil predvsem z režimom, ki je vladal po drugi svetovni vojni. Kar se še danes zelo pozna in je tudi razlog, da smo v stanju, v kakršnem smo.
Med nami ostajajo trdno zakoreninjene stare sile, ki jih v zadnjem času prerašča gosta podrast izjemno brutalnih in retorično napadalnih tako imenovanih novih obrazov. Vse to mora vzbujati veliko skrb, ne gre zgolj za retorične bravure in populistične scene, v ozadju je veliko več. V ozadju je načrt, da te skrajne skupine prevzamejo oblast in ponovno uvedejo totalitarizem, kar se v mnogočem že kaže, tega niti ne skrivajo več.
Najprej so z zrežiranim sodnim procesom tik pred volitvami zaprli najpomembnejšega osamosvojitelja in predsednika najuspešnejše vlade Janeza Janšo. Pred kratkim so mu na protiustaven način s politično odločitvijo odvzeli še poslanski mandat, ki mu ga je podelilo ljudstvo. Medtem Dobri Miro z vlado moralno-etično neoporečnih novih obrazov ne dela ničesar za državo koristnega, razen na veliko kadruje in zapravlja tisto, kar je še ostalo. Ampak maske padajo in razkrivajo se pravi obrazi in resnični nameni teh ljudi.
Slovenija se je znašla na robu normalnosti. V vseh porah državotvornih sistemov so po 23 letih samostojnosti in demokratičnih sprememb še vedno usidrani stari preverjeni kadri enopartijskega režima. V razsulu je zdravstvo, enoumno je šolstvo, da sploh ne omenjamo gospodarstva. In ne nazadnje, sodstvo na vseh stopnjah, v katerega evropsko usmerjen slovenski demokrat ne more imeti zaupanja.
Capo di tutti capi nam je dovolil sanjati zgolj na največji dan naše zgodovine in ob enem je zagrozil, da sledi nov dan. Nov dan, ko bo spet vse po starem, saj bodo on in njegove silnice prevladale tudi v novi državi. Dal je vedeti, da v demokratični državi oblasti ne bo imelo ljudstvo, ampak on in njegovo omrežje.
Toda naše sanje niso njegove sanje in njegove sanje niso naše sanje. In prihaja čas, ko bomo prenehali sanjati. Naše sanje bomo udejanjili in jih živeli. Živeli bomo v pravični, svobodni, demokratični, evropski Sloveniji.
Zato dragi vztrajniki, počivali bomo v črne zemlje krili, prej pa ne. Vztrajajmo!
Za pravico, za resnico, za svobodo, za Slovenijo!
Svoboda Janezu! Svoboda Tonetu! Naj živi svobodna domovina Slovenija!
Oct 26, 2014