Vabljeni k branju pesmi Vztrajnika Viktorja z naslovom RES PUBLICA BUTALE!
Pod hribi mala je dežela,
od pameti močno odvisna,
modrosti svoje prevesela,
Evropa ji je vsa zavistna.
Odkar povsem je samostojna,
deželi pravi se Butale,
modrostna je, samoobstojna,
ime razmere so ji dale.
Deželi vladajo glavarji,
so vsakokrat najboljši vsi,
nespameti jih Bog obvarje,
so polni vseh modrostnosti.
Kot zgodovina nas uči,
med prve spadal kolovodje,
to seže še tja v slavne dni,
je Edvard, Jožkovo orodje.
Med modre slavne tudi sodil
Matija neki je Mačkon,
najraje je sprevode vodil,
momljal pa Edo čez balkon.
V Butalah pameti povsod
so zmeraj pravi nakupili,
celo semena za razplod
zastonj Butalcem so delili.
V novejši zgodovini slavni
v Butalah osamosvojenih
še več modrosti so kupili,
Butalcev novih nasmojenih.
Več poglavarjev modrih novih
se v prve vrste je prebilo,
še več po malih je vrtovih
si pamet lastno zdaj gojilo.
Roparčkov Tonček, medla senca,
Gregec Golobček pa Jani Bolehni,
v ozadju vselej eminenca
ostajal je Mile Obtlehni.
Da vladati je pač mogoče,
so modri družno ti spoznali,
prav vsakemu, ki to le hoče,
bi oni žezlo v roke dali.
Naposled slamnatega Mirka
za vodjo ustoličijo,
začne še isti hip se dirka,
kdaj drugega naličijo.
Se pametnim ni moč upreti,
prerokba to je govorila,
če pamet znal boš vso zapreti
v butalska glavna le trobila.
FPSN je glavni dnevnik,
Brezdelnik bere vsa mladina,
Večer butalski, Morski mlevnik,
prek teh je vladati rutina.
Če pamet trosiš tudi s sliko,
saj danes se bolj malo piše,
na i pritisnil si še piko,
osvaja slika javne hiše.
Ko tem dodamo še trobila,
napol državna, pol privatna,
ki pametno bodo sodila,
modrost postane že potratna.
Iz loncev sili, čez pokrovke,
tako močnó se je razvila,
na tuje širi svoje lovke,
saj pamet mlade je dobila.
V Butalah si zares neumen,
če v isti rog premalo tuliš,
bedak si, butec, saj pogumen
boš le, če z njimi isto muliš.
Ko pridejo pa spet volitve,
modrost se zate prav odloča,
je znak butalske pomiritve,
je prav, kar ona ti naroča.
In modro naši poglavarji
spregovorijo skoz´ trobila,
Butalec si, zato se varji,
da pamet ne bi popustila.
Le modrim vselej ti verjemi,
da dobro se ti bo godilo,
idej zablodnih ne prevzemi,
če ni izreklo jih trobilo.
Saj veš, kako so odločili,
da kriv je tisti Jančkov Pepe,
ki so zato ga obsodili,
ker ni podkupil rdeče repe.
Verjemi, da le to je pamet,
kar bodo poglavarji rekli,
če raševini prav´jo žamet,
potezo modro so povlekli.
Ker biti butec in neumen
nikjer na svetu ni vrlina,
ostani vendar bistroumen
in klancu reci pač ravnina.
In modri tolikšno razsodnost
v Butalcev umnih dobrobit
premorejo, da brezizhodnost
obrnejo v največji prid.
Tem poglavarjem vrhu vsega
butalskim vsi zaupajo,
saj njim neznana je zadrega,
nad sabo ne obupajo.
Gotovo njihova razsodnost
kot tolikokrat že do zdaj,
privede v svetlo nas prihodnost
in ta popolni je stečaj.
Ko to se nam bo dogodilo,
kot butec je nekoč dejal,
se modro spet bo govorilo:
»Ima Butalec vedno prav.«
Butalcu je le počakati,
da pamet bistro zanj odloči,
potem pa modro skupaj z brati
bo vnovič zvônil nam po toči.
Ponavljal roj teh cicibančkov,
prenašal misel bo na mlade:
»Za vse je kriv le Jani Jančkov,
ker on takrat ni vodil vlade.«
Sledile bodo analize,
kakopak na račun Butalcev,
privedle vse do ekspertize:
dovolj je še pametovalcev.
Butalec pameten ostane,
če kot trobila le modruje,
in pravo vselej on zadane,
ko mnenje njihovo spoštuje.
Zato tako nadaljevati
edina je in prava pot
mu pamet le razmnoževati,
da se razširi vsepovsod.
Vztrajnik Viktor
Oct 26, 2014