Spoštovani vztrajniki in vztrajnice, pred nekaj dnevi smo končno dobili pred oči sodbo, zaradi katere smo dan za dnem »trmarili« pred to sodno palačo. Ko so jo nekateri mediji objavili , mi je ni bilo lahko brati, ker je pravniški jezik daleč stran od jezika, ki ga uporabljamo zdravniki, pa vendar sem se branja sodbe pogumno lotila. Mislila sem si, da se bom že kako pretolkla skozi 74 strani teksta in končno črno na belem prebrala česa je Janez Janša kriv.

Slutnje, da iz te moke ne bo kruha, so se mi dokončno porodile na 9. strani. Na misel mi je prišel odličen učbenik profesorja Leva Milčinskega z naslovom Psihiatrija. V tej knjigi, ki jo toplo priporočam v branje zainteresirani javnosti, profesor podaja izčrpne opise blodenj kot so mu jih med bivanjem na različnih psihiatričnih oddelkih pripovedovali njegovi bolniki.

Blodnje so različnih vrst, vsem pa je skupno, da nimajo realne osnove. Bolniki sicer trdijo drugače. Za njih so blodnje resnične in pika. Ko sem do konca prebrala prej omenjeni pisni izdelek VS skozi očala kolektivne blodnjavosti, je postalo branje veliko lažje. Nisem več gojila pričakovanj, da bom iz pisanja razbrala karkoli, kar bi me omajalo v mojem in našem trdnem prepričanju, da se upravičeno zbiramo pred stavbo VS in se bomo zbirali tudi v prihodnje.

Če kdo med vami misli, da sem šla z vpletanjem psihiatrije v dogajanje v trenutnem slovenskem sodstvu predaleč, mu v branje priporočam strokovno literaturo o čarovniških procesih v Salemu pred več kot 300 leti. Naj na kratko osvežim spomin:Tri dekletca so pozimi leta 1692 začeli stresati nekakšni krči. Danes mislimo, da so se zastrupila z ergotaminom, ki ga izdeluje plesen, ki se včasih naseli v vlažni rži, takrat pa je lokalni zdravnik samo glasno izrekel misel, da bi bila lahko dekleta zacoprana in lov na čarovnice se je začel! Rezultati so bili porazni. V slabih dveh letih so usmrtili dvajset ljudi, predvsem žensk, številne zaprli, mučili, razlastili…

Zahodni pravniki imajo danes čarovniške procese v Salemu za vzorčni primer družbenega dogajanja, ki nastane zaradi družbene izolacije, religioznega ekstremizma, krivih obtožb in procesnih napak v sodnem postopku. Primerjava z današnjo situacijo v Sloveniji je zelo očitna. Za boljše razumevanje naj dodam, da je bilo v tistem času sodstvo mešanica cerkvenega in posvetnega, torej rimskega, prava, celotno prebivalstvo pokrajine današnje ameriške zvezne države Massachusetts je bilo zdesetkano zaradi hudih epidemij črnih koz in vojn med Angleži in Francozi, povrh vsega pa je takratni človek trdno verjel v obstoj Satana in Zla, ki da lahko obsede človeka. V obstoj čarovnic so resnično verjeli!

Toda tudi takratni človek si je prizadeval biti pravičen in obtoženemu dokazati, da je čarovnik v resnici nosilec Zla. O dokazovanju čarovništva obtoženemu so bile napisane debele knjige, istočasno pa so nastajale prav tako debele knjige, ki so tem dokaznim postopkom ugovarjale. Sodniki so si prizadevali biti pravični čeprav so bili otroci svojega časa in so brez pomisleka pošiljali človeka na morišče, če so bili prepričani, da bodo s tem ugonobili resnično čarovnico ali resničnega čarovnika.

In kako so se ti znameniti salemski čarovniški procesi končali?

Končali so se natančno 21. februarja 1693, ko je guverner William Phipps z dekretom razpustil sodišče, ki ga je slabi dve leti prej sam pomagal ustanoviti, in v obrazložitvi med drugim zapisal, da je delovanje sodišča prekrilo deželo s črnino in ji zato grozi uničenje.

Zgodovinarji in pravniki se vse do današnjega dne strinjajo z oceno, da je imelo dogajanje v času salemskih čarovniških procesov bistven vpliv na zgodovino Združenih držav Amerike.

In kako je pri nas? Slovenske različice odločnega guvernerja Williama Phippsa ni videti niti s povečevalnim steklom. Najvišjih nosilcev oblasti, ki slepi in gluhi za resnico in pravico vežejo otrobe o delitvi oblasti in nevmešavanju v sodno vejo oblasti, nima smisla niti naštevati. Ta hip moramo zaupati nekaj možem in ženam Ustavnega sodišča, da bodo izkoristili zgodovinsko priložnost, pravico in dolžnost, in postavili sodno prakso vredno samostojne in demokratične države v srcu Evrope. Za vse nas, naše otroke in vnuke si želimo, da nikoli več ne bi bil nihče obsojen brez dokaza. V sodnih postopkih si jaz, ki sem del ljudstva v imenu katerega se sodbe izrekajo in izvajajo, želim, da je dokaz trden.

Za konec pa še ena pikantnost iz časov salemskih čarovniških procesov:

Leta 1695 je kveker Thomas Maule napisal knjigo o čarovniških procesih in med drugim zapisal: » Bolje bi bilo, da bi živelo sto čarovnic kot pa da eno samo usmrtimo kot čarovnico v resnici pa ni bila čarovnica «.Zaradi izdaje knjige, katere naslov se v mojem nerodnem prevodu glasi » Resnica se prebije v ospredje in tam obstane«, so kvekerja Thomasa Maula zaprli, ga preizkusili kot čarovnika, kar pomeni, da so ga tudi mučili, in po letu dni izpustili na prostost.

Spoštovani vztrajniki in vztrajnice, zaupajmo v strokovno in osebno integriteto članov Ustavnega sodišča. Želimo jim, da temeljito opravijo svoje delo. Do takrat pa bomo vztrajno ponavljali: Svoboda, resnica in pravica Janezu Janši, Tonetu Krkoviču in Ivanu Črnkoviču! Svoboda Sloveniji!