Kadija tuži, kadija sudi (Kadı bir kanguru mahkeme dava) Uporabil sem poznano reklo iz obdobja turške vladavine na območju Balkana. Boljše vzporednice z današnjim stanjem sodstva v Republiki Sloveniji nisem našel. Za nastale družbene razmere, bi bilo dobro poiskati razloge. Nahajajo se v zamolčanem delu slovenske zgodovine. V zgodovini, ki so jo pisali socialistični zgodovinarji - komunisti, teh razlogov ne boste našli.
Družbene razmere, ki jih moramo prenašati niso nastale naključno z razvojem družbe ali celo z razvojem napredne družbe, kot trdijo. Stanje ki ga imamo je bilo načrtovano po boljševistični ideologiji.
Poizkušal bom opisati tisto, česar v uradni zgodovini Slovenije ne najdemo. V Čebinah so se leta 1937 zbrali takratni slovenski člani prepovedane KPJ in ustanovili KPS; z jasnim programom, prevzeti oblast v Jugoslaviji s komunistično revolucijo. Zadevo sta vodila komunista Kardelj in Kidrič, izobražena na zloglasni šoli Džerzinskega v Moskvi. Kot verjetno veste sta bila zgledna slušatelja te šole, ki sta tudi praktični izpit izdelala z odliko. Pridobljeno strokovnost praktičnega dela so kasneje komunisti uporabljali za pobijanje drugače mislečih oziroma svojih sovražnikov. Posebej poudarjam sovražnikov, saj komunisti nimajo nasprotnikov, imajo le sovražnike, ki jih je potrebno diskvalificirati, inkriminirati in likvidirati. Ko preverimo dokumente novega razreda, ki jih najdete tudi na Wikipediji, je srž njihove ideologije prevzem oblasti in popolno obvladovanje državljanov. Vse ostalo so floskule o socializmu in enakosti. Vladavine prava v njihovi ideologiji ne boste našli. Udeleženci njihovega ustanovnega kongresa so bili povprečni brezdelneži, lahko pa bi jim pripisali še delomrznost.
Tako je nastala zasnova novega razreda (Milovan Đilasa: Novi razred) Povezanost s kominterno je bila popolna, od kjer so prihajale tudi direktive. Slovenski komunisti so bili ob okupaciji s strani nacistov in fašistov popolnoma nesrečni. Slovenijo so okupirali njihovi prijatelji, Hitler in Stalin sta takrat imela kar dve prijateljski pogodbi, tako našim komunistom ni bila dovoljena socialistična revolucija. V tej zmedenosti, so si omislili Proti-imperialistično fronto, katere programa še danes ni nikjer.
Takoj po napadu na SSSR je naš novi razred pričel z izvajanjem njihove socialistične revolucije, ki so ji dali ime OF. Teh, za našo domovino najbolj nesrečnih dogodkov ne mislim opisovati, niti partizanke pravljice ne bodo predmet mojega razpravljanja; danes vemo, da je socialistična revolucija neposredno in posredno zahtevala smrt več kot 90.000 Slovencev, kar je v odstotkih narodovega telesa primerljivo le s Poljaki. Na drugi strani je v Sloveniji med II. svetovno vojno umrlo le nekaj več, kot dvesto Nemcev, pretežno naravne smrti.
Po II. svetovni vojni so z revolucijo nadaljevali. Uvedli so absolutni nadzor: zvzgoje in izobraževanja, sodstva in v celoti vpeljali komunistični totalitarni sistem vladavine. Likvidirali so politične sovražnike, nagrajevali svoje podanike, grobo kratili človekove pravice, blatili države, ki so imele urejeno družbo – tudi socialo, razpredali izmišljene zgodbe o junaštvu in pravičnosti komunizma ter obljubljali kako nam bo komunizem prinesel raj na zemlji, ko bo blaginje za vse, za nekatere pa še več. Kako znano kajne? Ta isti stavek bi lahko uporabil za razmere v Sloveniji leta 2014. Registrirane komunistične partije pri nas nikoli ni bilo, njihova osnova je bila konspirativnost; vladanje in obvladovanje države in posameznika iz ozadja. Poudariti moramo, da novi razred niso bili proletarci, delavci ali drugi državljani, novi razred je bila avantgarda, tako so se vladajoči komunisti sami imenovali. Poudarimo še, da komunisti ne znajo vladati drugače kot s totalitarizmom, gospodarstvo pa jim je španska vas. Njihov princip je plenjenje dobrin, ki jih gospodarstvo ustvari, nato pa jih razdelijo novemu razredu po potrebi. Raji pa bolj malo, kar ostane.
Kako so končali socialistični sistemi v svetu smo bili priče. Posledice so vidne; države, ki sta jih kominterna in tudi vrh slovenskega komunizma navdušila za socializem so obubožale, mnoge pa so še vedno v krvavih konfliktih. Zato so civilizirane države razglasile komunizem za zločin. Edina država, Evropske unije, ki komunizma ni obsodila, je naša Republika Slovenija.
Kje smo sedaj?
Po osamosvojitvi naše države, ki ji je večina komunistov nasprotovala, se je slovenski novi razred potuhnil. Izstopili so z oblasti - tako so dejali - večkrat so spremenili ime svoje stranke in se z vso svojo prtljago in ideologijo preselili v novo državo in njeno vodstvo. Naivni Slovenci nismo naredili lustracije, zato so komunisti in člani njihove politične milice – UDB-e, pričeli zasedati poljubne pomembne politične in vodstvene funkcijah nove države, na nekaterih mestih so pa kar ostali. Na pravosodju so ostali sodniki, ki jih je odobril in preveril nekdanji centralni komite ZKS, v državnih podjetjih pa so obstali stari preverjeni kadri in direktorji. Logično skoraj vsi so bili komunisti. Po eni izmed raziskav se je v Sloveniji zamenjalo le 15 % vodilnih kadrov ob prehodu iz stare v novo državo. Dejansko smo torej zamenjali le ime. V demokraciji je novi razred pridobival vedno več pristašev. Politične razmere postajajo vedno bolj podobne tistim iz bivšega jugoslovanskega režima. Kršenje človekovih pravic, arogantno politično vodenje stare levice, delitev državljanov na naše in vaše, norčevanje iz ljudi se nadaljujejo, gospodarski sistem se sesuva, koristna sociala je v razpadu. Sposobni gospodarstveniki, mladi strokovnjaki in raziskovalci se selijo v tujino, kjer uspevajo. V konkurenčnosti gospodarstva so nas prehitele države bivšega vzhodnega bloka, celo Črna gora, Hrvaška in še pred leti obubožana Uganda so pred nami.
Kako je mogoče, da so ljudje nekritični?
Spomnimo, komunistični totalitarni režim je na državljane SFRJ vplival po načrtovanih socioloških, psiholoških in študijskih metodah skoraj petdeset let. Najprej po ukazih kominterne in kasneje po lastnih metodah. Uporabljali so primitivne metode, kot je tista »Na levo! priden, piškotek!« (Blaž Vodopivec: Levo. Priden. Piškotek., Finance 2014) ali objavljanjem pravljic o napredku socializma, enakosti med državljani in logičnim blatenjem kapitalizma, v vseh medijih. Hujše metode so bile osnovane na zloglasnem 133 členu kazenskega zakonika o verbalnem deliktu po katerem so razsojali na dolgoletne zaporne kazni, ki so jih kaznjenci prestajali v političnih taboriščih. Zveni znano? Po poročilu KKK – Klemenčičeve Korupcijske komisije so organi pregona pričeli s preganjanjem intelektualcev, duhovnikov in profesorjev. Leta 2013, dame in gospodje!
Svoje sovražnike so komunisti zapirali tudi v psihiatrične klinike. Seveda so bili umori na prvem mestu likvidacije svojih sovražnikov, najprej izvensodno, nato sodno po ljudskih razsodiščih in v zadnjem obdobju ko smrtni kazni niso smeli več uporabljali, so na sodiščih v pravnih postopkih razsojali v imenu ljudstva, kar je bil posmeh strokovnemu in pravičnemu pravosodju.
Ker je novi razred živel razkošno, zanj tudi zakoni niso veljali; najhujša kazen za kakega udbovca, ki jim je delal le preveliko sramoto, je bila, da so ga poslali za konzula ali atašeja v kako prijateljsko državo. Ljudsko razsojanje je rodilo tudi pajdaški način »jaz tebi, ti meni« tudi med ljudmi.
V šolstvu praktično ni bilo druge zgodovine, kot pravljic o NOB, ki so se jih morali učenci v osnovnih šolah učiti na pamet. Najpomembnejši premet srednjih, višjih šol in na univerzi je bil »delavsko samoupravljanje s temelji marksizma«. Najbolj pa je pri novem razredu veljala diploma politične akademije iz Kumrovca in kasneje podobne politične šole v Ljubljani, kot predhodnice današnje Fakultete za družbene vede. Obe pa sta bili strukturirani po poznani bolševistični akademiji Džerzinskega. Ne smemo pozabiti, da so bili v šolah sami preverjeni kadri, ki so skrbeli, da ne bi prišla med naraščaj kaka resnica o življenju v normalnih državah.
Opisani postopki, so na enem delu slovenskih državljanov pustili neizmerne duševne posledice tako, da se ljudje še vedno bojijo novega razreda; ponižanja in sankcije so bila prehuda. Drugi del slovenske populacije je klecnil pod pritiski in bil vzgojen po metodi »Na levo. Priden. Piškotek!« , ki je ustvarila precejšnje število komunistov, ki niso sodili v novi razred. Ta metoda ni zamrla, še vedno deluje; v naših medijih, šolah, univerzah, sodiščih in še kje se je ”piškotek” dobro prijel . Še posebej pa je uspešna v vedno večji državni administrativni upravi, ki je po metodi »jaz tebi, ti meni« zanesljivi vir volivcev slovenske levice. Mnogi inteligentni ljudje so uvideli zavozlane zvijače novega razreda in so pričeli razmišljati tudi s svojo glavo. Dober primer najdemo v Nemčiji. Angela Merkel je bila še ob podiranju berlinskega zidu članica komunistične mladine, a ker je izobražena in razmišlja s svojo glavo se je pridružila demokratičnemu gibanju in danes vodi eno najuspešnejših držav, ki temelji na vladavini prava.
Komunisti se najbolj bojijo resnice. Vendar je že tako, da pride vsaka resnice nekoč na dan, tudi če jo vladajoči prekrijejo z državnimi in pravnimi institucijami. Tudi polresnica, ki je cela neresnica pride vedno na dan.
Kaj pa slovensko pravosodje?
Ker ni bilo lustracije, so levo usmerjeni sodniki podobno, kot politiki in nekateri managerji ostali na svojih v socializmu pridobljenih pozicijah. Napredovanje in trajni mandat jim je zagotovila socialistična kontinuiteta. Seveda bi bili krivični, če bi vse sodnike metali v isti koš. Mnogo sodnikov, tudi tistih, ki so za svoj položaj nekoč rabili podporo centralnega komiteja ZKS vodijo pravdne postopke dosledno strokovno, neodvisno in pošteno.
Neverjetna naključja o razsojanju v zadavi Patrija.
Ravnokar omenjenega žal ne moremo trditi za sodnike, ki so vodili pravdo Patrija. Kdor je sledil postopkom je lahko ugotovil, premnogo naključij, ki ne morejo razbliniti suma o povezanosti med levo politiko in procesi; razpisi obravnav so bili vedno bolj pogosti pred volitvami, kot tudi razsodba ter zapor prvaka opozicije se je zgodila pred zadnjimi DZ volitvami. Ko ugotovimo, da se predsednica okrajnega sodišča na zabavah ponaša z rdečo peterokrako, simbolom, ki smo ga z osamosvojitvijo opustili, pade navidezna nepristranskost sodišč predvsem v postopku proti osamosvojitelju. Ugotovimo lahko, da so procesne sodnice in sodniki ki so obravnavale zadevo Patrija, za svoj položaj nekoč rabili podporo centralnega komiteja ZKS in so vsaj po objavah, ki so nam dostopne politično ekstremno levo usmerjeni.
Močno vprašljivo je obnašanje predsednika vrhovnega sodišča, ki je osumljen, da gostilniško s primitivnimi grožnjami razlaga svoja osebna stališča o osebi, ki je v njegovem postopku, prav tako je nedopustno omenjanje svojega osebnega stališča do osebe v postopku med kolegi na sodniškem posvetu ali ob priliki podelitve priznanj zaslužnim sodnikom. Njegova politična preteklost in nasprotovanje osamosvojitvi pa le še potrdita njegovo pristranskost pri ”teptihovanju” Janše.
Med neverjetna naključja lahko štejemo tudi kar nepričakovan izpust iz zapora pravnomočno obsojenega na večletno zaporno kazen, kar na podlagi suma da je verjetno prišlo med sojenjem do procesnih napak, še posebej, če je bil obsojeni ustanovitveni član foruma 21. Medtem, pa se sodnikom nedoločen čas, kraj, način in obljuba nagrade začinjene z obsodbo brez enega samega dokaza, niso zdele dovolj sporne okoliščine, da bi prvaka opozicije izpustili ali pa sploh ne zaprli sredi kampanje za državnozborske volitve. Stroške procesnih napak sodnikov, moramo brez milosti plačevati državljani. Skrajni čas je, da sodniki prevzamejo tudi materialno odgovornost za svoje napake.
Le 20 % Slovenskih državljanov verjame v poštenost slovenskega pravosodja. Novi pravosodni minister pa ne more razumeti kako je lahko tolikšen revolt ko gre samo za enega človeka. Ja pravosodni minister v demokraciji mora veljati enakopravnost za vsakega človeka. Še posebej bi bilo enakopravnost potrebno natanko preveriti pri človeku, ki je bil pred nedavnim premier slovenske vlade, ki je edina vodila Slovenijo s pozitivnim zaključkom državnega proračuna. Isti človek nas je osamosvojil, in ugledno pripeljal v Evropsko skupnost. Gospod minister ko ste še bili na KPK ste obtoževali prav tega predsednika korupcije, kar je imelo posledico zrušitve vlade. To da so bile vaše ugotovitve kasneje ovržene, bi vas moralo skrbeti. Ugled sodstva je tolikšen, kot si ga sodstvo samo pridobi.
Iz povedanega je podobnost sojenja v našem sodstvu s tistim, ki je veljalo v Turškem cesarstvu »Kadı bir kanguru mahkeme dava« zelo primerna.
Nov 11, 2014