Dragi prijatelji ! Prihajam iz Zgornje Savinjske doline. Na začetku bi rad povedal, da me v to nihče ni silil, niti mi za to plačal. Vem, da prisotni to dobro veste; to pripovedujem zaradi novinarjev, ki govorijo in pišejo drugače. Preden sem odšel v Ljubljano, sem se vprašal, zakaj pravzaprav želim biti danes tukaj. Moj odgovor je, da zato, ker čedalje bolj občutim razkorak med mojo domovino, ki jo imam rad in je za nobeno ceno ne želim izgubiti in mojo državo, ki mi postaja iz dneva v dan bolj tuja, oblast pa čedalje bolj sovražna.
K temu izkrivljenemu odnosu pa je največ pripomoglo slovensko sodstvo, proti kateremu danes na tem mestu protestiram. Protestiram zato, ker je človek, ki si je pri nas najbolj prizadeval, da bi domovino in državo občutili enako prijazno, in oboje imeli za svoj dom, danes iz političnih razlogov že peti mesec zaprt na Dobu. Protestiram tudi proti stotinam moralnih pohabljencev v slovenskih novinarskih vrstah, ki se ne vprašajo, kaj je zapornik pravzaprav kaznivega storil in enako kot sodstvo hlapčujejo režimu.
Janeza Janšo poznam že več kot petindvajset let. V zasebnem življenju je vtis, ki ga je napravil name, pravo nasprotje od tistega, ki ga ustvarjajo režimski mediji. Na skupnih poteh po hribih sem ga doživel kot prijaznega, iskrivega in duhovitega sogovornika ter sopotnika, na katerega se lahko človek v celoti zanese. Takšni ljudje pa so danes že prava redkost. Kot politika sem ga spoznal v času osamosvajanja Slovenije, ko sem bil poslanec v takratni skupščini. Spominjam se ga kot pogumnega, odločnega in inteligentnega voditelja in politika z izrednim analitičnim umom. Kdorkoli med nami, ki bi imel enake lastnosti in enake sposobnosti kot Janez in bi se uprl vladajočim elitam, ki so se iz totalitarnega obdobja preslikale v današnji čas, bi bil sprejet enako sovražno in deležen bi bil enake usode. To iracionalno sovraštvo do Janše je pošastno in mračno, je znamenje korenite duševne pohabe tistih, ki ga tako strastno in zagrizeno preganjajo že skoraj tri desetletja. Zato ta skonstruirana in krivična obsodba ni le obsodba Janeza Janše, ampak je grožnja vsem tistim demokratičnim posameznikom, ki na dogajanje v Sloveniji gledamo s kritičnimi očmi in presojamo z lastnim umom ter si to tudi upamo na glas povedati.
Platon je že pet stoletij pred Kristusom zapisal: bolje je biti tudi po krivici kaznovan, kakor biti kriv. To se pravi: bolje je trpeti, kakor delati zlo. Naj bo ta misel Janezu v spodbudo in tolažbo. Za nas, ki se njemu v podporo zbiramo na protestnih shodih pa naj velja Švejkovo geslo : predvsem pa nobene panike. Saj, kot pravi pisatelj Alojz Rebula, za kristjana ne more biti dvoma o tem, kako se bo na koncu vseh koncev vse skupaj izteklo.
Nov 11, 2014