Spoštovane vztrajnice, vztrajniki Slovenke, Slovenci,in vsi ki nam ni vseeno za našo domovino, dober večer. Lepe pozdrave prinašam iz Gorenjske, iz Mojstrane, vasice prav izpod Triglava, kjer domačini radi povemo, da vse poti vodijo na Triglav.
Triglav je naš simbol, veličastna gora, ki je v svoji zgodovini prestala in doživela marsikaj. Gora, katero vsako leto obišče več tisoč gornikov in planincev. Zato je prav, da na tem mestu omenim Jakoba Aljaža, velikega domoljuba, vizionarja in župnika naše fare na Dovjem.
Da je danes na Triglavu tako kot je,je treba povedati nekaj zgodovinskih dejstev. Že davnega leta 1893 je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, v triglavskih kočah pa so gospodarili tujci, ki so to območje šteli kar za svoje. Aljaž tega ni trpel, zato je po letu priprav, avgusta 1895, postavil stolp na vrhu Triglava in s tem takratnim nemškim gospodarjem dal jasno vedeti, da stolp stoji na slovenski zemlji. To je storil tako, da je najprej odkupil zemljo na vrhu Triglava in nato postavil znameniti stolp, ki danes nosi njegovo ime, Aljažev stolp. Vztrajnost in neomajna vera v to kar je delal, veje tudi iz besed,ki jih je zapisal v Dovški kroniki. Takole pravi:'' Da je Triglav ostal v slovenskih rokah je največ moja zasluga.''
V času pred osamosvojitvijo so le redki močno verjeli v to, da lahko Slovenci dobimo svojo državo. Uspelo nam je, zaradi enotnosti in jasnega cilja, da postanemo samostojni in zaživimo v svoji državi. V svobodni državi, kjer ne bo več totalitarnega sistema in bo pravica dostopna za vse enako.
Žal se danes srečujemo z državo, ki so jo nekateri grdo izkoristili za svoje lastne cilje, osebne koristi in jo dobesedno legalno pokradli. Legalno pravim za to, ker so imeli temelje za krajo v obstoječi zakonodaji, ki je to omogočala.
Danes večina teh ljudi svobodno uživa sadove svoje legalne kraje. Nekaterim izmed njih, pa je sodni sistem, kljub dokazani krivdi, zaradi tako imenovanih procesnih napak omogočil izpust iz zapora. Žal so za njih vrednote, ki so nas združile in popeljale v samostojnost, ostale samo na papirju. Za njih je nevreden papir tudi Ustava RS.
Po drugi strani pa je danes že 150. dan, ki ga velik Slovenec, domoljub in osamosvojitelj Janez Janša, preživlja v zaporu. Nepravična sodba in politični konstrukt Janezu letos nista omogočila, da tako kot vsako leto, obišče naše kraje in se povzpne, na njemu ljubi Triglav. Janez, pogrešali smo te v Triglavski steni, pogrešali smo te na vrhu Triglava, ob slovenskem simbolu, Aljaževem stolpu. Velika zahvala gre vztrajnicam in vztrajnikom, ki so letos jeseni obiskali Triglav in se s simbolnim pozdravom na vrhu spomnili nate.
Dovolite, da pot do pravice in oprostilne sodbe Janeza Janše in Toneta Krkoviča, ki bo verjamem slej ko prej prišla, simbolično primerjam s potjo na Triglav. Naj bo ta pot kratka ali dolga, nevarna, polna ovir ali pa je pot alpinistični vzpon v eni izmed smeri Triglavske severne stene, vse te poti skupaj, vodijo na vrh.
In tako bo tudi s potjo do pravične sodbe v procesu Patrija. Za to, da bo pravica prispela na vrh in da bo sodba padla, bo potrebno prehoditi eno izmed teh poti. Več se nam jih bo na tej poti pridružilo, lažje nam bo, kajti kot je v svoji knjigi povedal pokojni vrhunski alpinist Tomaž Humar, v življenju in v hribih, ''ni nemogočih poti'.
Naj se ob koncu vsem vztrajnicam in vztrajnikom zahvalim za to pot, za katero smo se odločili in ki jo bomo skupaj prehodili do končnega cilja, kajti na tej poti ''ni predaje, ker vztrajni zmagujejo'' in ta vztrajnost bo nagrajena s svobodo Janezu Janši, svobodo Tonetu Krkoviču in svobodo Sloveniji.
Bogdan Janša, 16. november 2014
Nov 16, 2014