Demos je kot edina politična sila Majniško deklaracijo zapisal v svoj narodni program, zanj na prvih volitvah 8. aprila 1990 dobil večinsko podporo in jo v prvih dveh točkah tudi v celoti uresničil. Da imamo danes suvereno državo slovenskega naroda, se lahko zahvalimo predvsem dr. Jožetu Pučniku in Janezu Janši.
9. novembra 1989 je padel berlinski zid. Takrat je padla železna zavesa in Evropa je stopila na pot demokracije, varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter razvoja. Evropa se je ponovno združila.
Letos smo praznovali 25. obletnico padca zidu, še posebej svečano pa je bilo v Berlinu. Tam, kjer je nekoč stal zid, so stale luči in baloni, ki so jih kasneje spustili v zrak. Kanclerka Angela Merkel, in druge ugledne osebnosti so se najprej poklonili spominu na žrtve, s tem da so vtaknili vrtnice med špranje v ostanku nekdanjega zidu. Nato so se udeležili maše v Kapeli sprave na berlinski Bernauer Strasse - ulici, ki jo je leta 1961 preko noči na polovico presekal zid in kjer so kasneje postavili osrednje spominsko obeležje.
Ali se je predsednik države Slovenije Borut Pahor udeležil slovesnosti ob 25. obletnici padca berlinskega zidu? Ali se je predsednik vlade dr. Miro Cerar spomnil obletnice padca berlinskega zidu in železne zavese? Ali se je država Slovenija priključila demokratičnemu in razvitemu svetu, ki je 9. novembra praznoval padec železne zavese?
Sprašujem vas, ali se je Republika Slovenija, kot polnopravna članica Evropske unije in zveze Nato s posebno proslavo spomnila na rojstvo nove Evrope in na padec zločinskega komunizma? Smo v Sloveniji obeležili padec berlinskega zidu?
Ugledna mednarodna organizacija Platforma evropskega spomina in vesti je včeraj, 18. novembra, obeležila 25. obletnico žametne revolucije na Češkoslovaškem z razpravo predsednikov držav t.i. Višegrajske skupine in Nemčije v Pragi. Po razpravi so predsedniki držav položili cvetje na mestu nasilnega zatrtja študentskih demonstracij, ki so potekale 17. novembra 1989 v Pragi. Takrat je tedanja češkoslovaška komunistična milica namreč surovo in brutalno pretepla udeležence mirnega študentskega protesta. Zakaj? Ker so zahtevali dostojno in normalno življenje, državo blaginje in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zahtevali so demokracijo. »Ne smemo pozabiti, da so bile žrtve pretepanja tudi mladoletni otroci, da so mnoge žrtve utrpele trajne poškodbe in da je celotno ozadje krvavega zatrtja protestov nepojasnjeno še danes,« je dejala generalna direktorica platforme, tedaj tudi sama udeleženka študentskega protesta, Neela Winkelmann-Heyrovská. Ta dogodek je sprožil žametno revolucijo, ki je zrušila zločinski komunistični zločin in diktaturo komunistične partije.
Na slavnosti ob 25. obletnici žametne revolucije so bili nemški predsednik Joachim Gauck, češki Miloš Zeman, madžarski János Áder in poljski predsednik države Bronislaw Komorowski.
Predsednika slovenske države Boruta Pahorja na obletnici žametne revolucije v Pragi ni bilo.
Tudi predsednika vlade dr. Mira Cerarja v Pragi ni bilo.
Predsednik države Pahor je 18. novembra obiskal Naklo in tam dejal, da podpira sprožitev postopka za priznanje Palestine, dr. Miro Cerar pa je v Državnem zboru pojasnjeval doslej svoj edini ukrep – rebalans proračuna, s katerim dviguje primanjkljaj. Niti besede o demokratični revoluciji. Niti besede o padcu železne zavese. Niti z besedo se nista dotaknila najpomembnejših dogodkov, ki so v letih 1989 in 1990 spremenili Evropo in svet na bolje.
Demos je po navedbah dr. Jožeta Pučnika nastal 27. novembra 1989, ko so se predstavniki novonastalih zvez in gibanj sestali na domačiji predsednika Slovenske kmečke zveze (SKZ) Ivana Omana v Zmincu pri Škofji Loki in se ustno dogovorili o nastanku koalicije.
Maja 1989 je več sto tisoč Slovencev podpisalo Majniško deklaracijo, v katero smo zapisali: »1. da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda; 2. da bomo kot suverena država samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope; 3. glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost je slovenska država lahko utemeljena le na: spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije.« Demos je kot edina politična sila Majniško deklaracijo zapisal v svoj narodni program, zanj na prvih volitvah 8. aprila 1990 dobil večinsko podporo in jo v prvih dveh točkah tudi v celoti uresničil. Da imamo danes suvereno državo slovenskega naroda, se lahko zahvalimo predvsem dr. Jožetu Pučniku in Janezu Janši.
Ali predsednik Republike Slovenije Borut Pahor pripravlja slovesnost ob 25. obletnici nastanka slovenske žametne revolucije in Demosa? Ali vlada dr. Mira Cerarja pripravlja slovesnosti ob 25. obletnici Demosa?
Koliko so o osrednji mediji, nacionalna TV in radio, največja komercialna TV poročali o 25. obletnici padca berlinskega zidu in 25. obletnici žametne revolucije na Češkem? Koliko oddaj smo gledali in člankov prebrali o prihajajoči 25. obletnici nastanka Demokratične opozicije na Slovenskem?
Preloma z nedemokratičnim, totalitarnim in zločinskim komunističnim sistemom v Sloveniji ne praznujemo, ker z njim nikoli nismo prekinili. Formalno smo sicer vzpostavili suvereno in demokratično Slovenijo, vendar je to le maska demokracije. V resnici nikoli nismo uresničili 3. točke iz Majniške deklaracije, nismo vzpostavili države, ki bo utemeljena na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin ter družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo vsem.
O slovenskem in svetovnem demokratičnem vrenju ne učijo v šolah, o demokratičnem prehodu in pomladi ne pišejo v časopisih in ne poročajo na televizijah in na radiu. Preloma s totalitarno komunistično diktaturo ne praznujemo, ker mnogi še vedno prisegajo nanjo. Po 25. letih smo še vedno tam, pred 8. aprilom 1990. Obstali smo na mestu. Dokaz za to je predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša, ki je bil maja 1989, ko smo domoljubi in demokrati podpisovali Majniško deklaracijo, član Zveze komunistov, ki je nasprotovala samostojni in demokratični Sloveniji. Povrhu vsega je kot partijski sodnik sodeloval pri zločinih na meji med tedanjo komunistično Jugoslavijo in razvitim svetom. Dokler bo pravosodje udarna pest partije, dokler bo orodje politike, dokler bodo z njim obračunavali z drugačemislečimi, dotlej bomo stali na mestu. Pred 8. aprilom 1990 in za železno zaveso.
Platforma evropskega spomina in vesti je včeraj zapisala: »Izražamo spoštovanje do vseh žrtev komunizma. Poskusi, da bi relativizirali zločine komunizma, imajo zgolj en cilj: zabrisati trpljenje žrtev, zbrisati zgodovinski spomin in tlakovanje poti za nedemokratične sile in gibanja.« Dragi vztrajniki, na nove totalitarizme jaz ne pristajam.
Jernej Pavlin, 19. november 2014
Nov 20, 2014