Z njuno krivično obtožbo in zaporom so obsodili in zaprli tako rekoč vse domoljubne in poštene Slovence in Slovenke.

Spoštovani!

Najprej se želim Odboru 2014 zahvaliti za povabilo, da smem tukaj spregovoriti nekaj besed, ki mi ležijo na duši. Želim se zahvaliti vsem vam, še posebej pa voditeljem Odbora 2014, za organizacijo teh shodov in vztrajanje. Pozdraviti želim tudi Janeza in Toneta, ki sta vsak dan v naših mislih in molitvah, in njuni družini.

K besedi me sili neznosna krivica, ki je bila storjena njima in z njima tudi nam vsem, ki imamo radi svojo domovino, ki smo se veselili in trepetali za njeno samostojnost in neodvisnost in bili hvaležni vsem, ki so za to največ storili in žrtvovali. To sta nedvomno bila tudi Janez in Tone.

Danes sta prav ta človeka krivično obsojena in zaprta. Z njuno krivično obtožbo in zaporom so obsodili in zaprli tako rekoč vse domoljubne in poštene Slovence in Slovenke. In to so storili tisti slabi ljudje, ki za našo neodvisnost niso napravili ničesar ali pa so bili celo proti njej, ki nadaljujejo z lažjo in krivicami in revolucionarnim sodstvom vse do današnjih dni, dobri pa so potisnjeni  ob stran ali v zapor. Ti krivičniki kopičijo sprevrženost in nered in propadanje naše mlade države.

Popolnoma se strinjam z besedami dr. Mitja Ogrina, ki je na tem kraju med drugim rekel: »Mi, ki se zbiramo na tem kraju, smo bili od otroštva vzgojeni drugače; od malih nog nam je bil domač duh opredelitve, da pravičnost daje vsakomur, kar je njegovo, kar mu gre. Zato si le težko predstavljamo, kako hudo popačenost naravne človeške pameti povzročajo te velike krivice v glavah naših sodržavljanov… Krivica, ki se družbeno uveljavi pod krinko pravice, ljudem maliči pamet in voljo, da ne zmorejo več presojati, kaj je res, kaj je prav in pravično. S krivično sodbo proti Janši in Krkoviču sta bila neposredno seveda udarjena onadva in njuni družini, toda posredno je udarjen ves slovenski narod, ker je bil z zvijačo zaveden v zmoto, v soglašanje z veliko krivico… Ta sodba je premnoge Slovence pohujšala, se pravi: naredila jih je slabše, kakor so bili prej«. Konec citata.

Za to, da človek spregleda hudobijo in pokvarjenost, ki je v ozadju te obsodbe, ni potrebno imeti posebnega študija ali znanja. Dovolj je samo poštena vest in čista duša, kakršno so nam dali naši dobri starši. Zato me je že od otroštva naprej bolela krivičnost in zlo sistema, ki se je z lažjo in nasiljem povzpel na oblast in nas delil na naše in vaše in v katerem smo bili drugačni od njih vedno le tretje ali četrto razredni državljani. In zato morajo biti ljudje, ki so  gradili pravično in pošteno družbo, ki daje vsakomur, kar mu gre, vsakomur njegovo pravico, odstranjeni. Prav zato nimamo pravice zamahniti z roko, češ, kaj se nas to tiče. Še kako gre za nas vse.

Toda zlo in krivica, hudobija in pokvarjenost nikoli nimata zadnje besede. Morda ni več daleč dan, ko bosta pravica in poštenost znova zasijala in se bo zlo sesulo samo v sebi. Ob teh shodih in obhodih Vrhovnega sodišča mi ves čas prihaja v spomin svetopisemski dogodek o osvajanju Jerihe, ki se je končalo po sedmih dneh s padcem mestnega zidu. Gospod je rekel Jozuetu: »Poglej, v tvoje roke dajem Jeriho in njenega kralja…  O močni junaki, obhodite mesto enkrat. Tako boš delal šest dni. Sedmi dan boste obkrožili mesto sedemkrat in duhovniki bodo trobili na rogove… Zgodilo se je, kakor je Jozue rekel ljudstvu.« Vsak dan so enkrat obkrožili mesto in se vrnili v šotorišče. »Tako so delali šest dni. Sedmi dan pa so vstali še ob svitu jutranje zarje. Po ukazu so sedemkrat obšli mesto… Ko je ljudstvo slišalo glas roga, je zagnalo velik bojni krik. Obzidje se je sesulo zaradi njega in ljudstvo je stopilo v mesto, vsak na svojem kraju, in mesto zavzelo.« Prepričani smo, da se bo tudi to obzidje laži in krivičnosti kmalu sesulo zaradi naših vztrajnih obhodov in vere v dobro ter bosta zmagala pravica in poštenje in bo naša domovina zopet na pravi poti in bodo naši ljudje zopet lahko verovali resnici in pravici in tistim, ki nas bodo vodili.

Prerok Izaija je zapisal: »Gorje njim, ki izdajajo krivične odloke in pišejo okrutne sodbe, da zavračajo pritožbe revnih in jemljejo pravico stiskanim med mojim ljudstvom, da so vdove njihov plen in ropajo sirote. Kaj boste naredili na dan obiskanja, pred viharjem, ki bo prišel iz daljave? H komu boste tekli po pomoč, kje boste pustili svoje bogastvo?« Knjiga Pregovorov pa nam govori: »Ne zavidaj hudobnim ljudem, ne želi si biti med njimi. Kajti njihovo srce misli na ropanje, njihove ustnice govore o nasilju… Ne jezi se zaradi hudobnežev, ne zavidaj krivičnikom. Kajti hudobnež nima prihodnosti, svetilka krivičnikov bo ugasnila« (Preg 24,1-2.19-20). Psalmist pa takole razmišlja: »O Bog, ki hudo kaznuješ, svojo moč zdaj pokaži. Vstani, ki sodiš zemljo, povrni prevzetnežem, kakor zaslužijo. Gospod, kaj delajo grešniki, doklej se bodo ponašali? Doklej bodo hudobni predrzno govorili in se bahali s svojimi uspehi?« Svoje razmišljanje o hudobiji in pravici sklepa takole: »Kdo mi pride na pomoč zoper hudodelce, kdo mi pomaga zoper krivičnike? Da mi ni Gospod pomagal, bi bilo že skoraj konec mojega življenja. Mar soglašaš s krivično sodbo, ki odobrava hudobijo v imenu pravice? Ogrožajo življenje pravičnega, nedolžnega krivično obsojajo. Toda Gospod me trdno brani, Bog je moje zavetje, vanj zaupam. Krivične bo ugonobila njih krivica, njih lastna zloba jih bo uničila. Končno bo Gospod, naš Bog, uničil hudobijo in krivico« (Ps 94). V govoru na gori pa Jezus naroča vsem: »Ne sodite in ne boste sojeni, ne obsojajte in ne boste obsojeni!« Toliko bolj bodo torej obsojeni tisti, ki v imenu pravice krivično sodijo in obsojajo pravične.

Ali ni Izraelsko ljudstvo in njegovi voditelji Jezusa, ki jih je prišel osvobodit njihovih grehov in zablod in največjega sovražnika – smrti, obsodilo na smrt in umorilo? Ali ni bil hudobni duh, ki ga je ves čas zasledoval, prepričan, da je z njegovo usmrtitvijo na križu zmagal? Toda ravno ta smrt je bila njegov največji poraz. In poraz njegovih nasprotnikov. Jezus je vstal in zmagal. Tudi našim voditeljem je najpomembnejše, da se Janeza Janše, ki nas je osvobodil zasužnjenosti tedanjemu režimu in krivicam, na kakršenkoli način znebijo. Prepričani so, da je njegova obsodba in odstranitev njihova zmaga. A ravno ta krivična obsodba bo njihov poraz. Naj končam z besedami psalmista: »Gospod, nastopi zoper vse, ki me obdolžujejo, bojuj se zoper te, ki me napadajo. Bodi mi za ščit in čelado, pridi in mi pomagaj. Reci moji duši: jaz sem tvoja rešitev« (Ps 34).

Dr. Alojz Snoj, 21. 11. 2014