Vrh sodniške smetane je v naši deželi svojevrstna orwellovska kreatura. Povsod se zaradi laži, ki se jo predstavlja kot resnico, in resnico, ki velja za laž, kažejo globoke razpoke osebnosti, ki Slovenijo hromijo in jo delajo patološko.
Spoštovani podporniki in podpornice Odbora za človekove pravice 2014!
Danes mineva že 156 dan, odkar je višje sodišče na podlagi pravnomočne obsodbe, ki temelji na domnevah, zaprlo Janeza Janšo! Gre za sramoto, ob kateri zardevata razum in srce! In ker razum in srce presegata levo in desno, smo vsi svobodoljubni in demokratični Slovenci ob primeru Janševe indične sodbe enotni! Tisti, ki se tukaj zbiramo, hkrati vemo, da ne gre samo za krivično obsodbo človeka, vodjo največje opozicijske stranke, temveč tudi za skrbno vodeno akcijo starih komunističnih gorečnežev, ki želijo iz samostojne in demokratične Slovenije ponovno ustvariti »krasni novi svet« in zavzeti položaje alfa samcev, nas strpati v geto drhali, v arhivih retuširati resnico, državo pa tako kot nekoč vzorna slovenska podjetja prignati« na kant«, da jo bodo kot stečajni upravitelji lahko spet »po kantorjevsko odkupili« in kraljevali na svoji »živalski farmi«.
Pravijo, da je Janševa obsodba zakonita, pravnomočna. Novinarji, ki dajejo prednost birokraciji in ne vsebini, jim pritrjujejo. Predsednik obiskuje nogometaše v slačilnicah in jim čisti športne copate, s kmeti orje na poljih, se preoblači v delavne obleke in peče pice, se prevaža s komunalnimi delavci in z njimi odvaža smeti… To vse počne pred budnim očesom televizijske kamere. Ni pa se še odločil, da bi ob spremstvu novinarjev v zaporu obiskal političnega zapornika.
Tudi premier, sam pravnik, ki je še lani po osnovnih šolah otrokom in njihovim učiteljicam predaval o etiki in morali, ostaja mrtvo hladen, ko gre za prvega političnega zapornika v samostojni Sloveniji. Nenadoma pred etiko daje prednost birokratskemu pravniškemu konstruktu: »Neznanega dne, na neznanem kraju, neznana obljuba, na neznan komunikacijski način …« Takšna bi namreč lahko bila obsodba le na »živalski farmi« ali v Kafkovem Procesu.
Tudi mladi opozicijski politik je očitno spoznal, da se z besedami da krasno obračati misel in smisel in da ne bo prišel do vodilnega položaja, če bo sledil geslu: »Beseda velja!« Zato odslej, ko je blizu mikrofona, pridno ponavlja, kar je slišal pri »prašičih«, vodilnih na »živalski farmi«: »Janša je politik v zaporu.« Še en dokaz, da pri nekaterih, ki smo jim še do včeraj verjeli, »beseda nič več ne velja!«
Živalska farma ima tudi inštitucijo za varstvo človekovih pravic in njena predsednica svoje delo opravlja kot natakar, ki je nekoč v Portorožu švigal mimo naše mize in nas ignoriral. Ko smo ga prosili, naj nam postreže, je odvrnil: »To nije moj rajon!« Tudi za varuhinjo človekovih pravic Janez Janša in Tone Krkovič, obsojena na montiranem procesu Patrija, nista njen rajon! Tudi VI, ki se tukaj že skoraj pol leta vsak dan srečujete in protestirate proti krivici, ki se je zgodila človeku, zanjo niste njen rajon! Zaveda se namreč, v katero smer mora gledati, da uzre meje svojega ideološkega zaplotništva.
Vrh sodniške smetane je v naši deželi svojevrstna orwellovska kreatura. Le predstavljam si lahko, kako se napihujejo pred ogledalom in vadijo svoje nastope, ki morajo biti, ker so »pomembne osebe«, smrtno resni. Njihova poglavitna naloga pa je preganjati svobodoljubne ljudi in proti njim voditi Kafkovske procese, ki se v ničemer ne razlikujejo od montiranih sodb sodniškega aparata v službi nekdanje totalitarne oblasti. Ne samo proti Janezu Janši, trenutno potekajo ali so se pred kratkim iztekli sodni postopki proti vrsti intelektualcev, ki opravljajo novinarsko ali znanstveno delo in se kritično oglašajo proti negativnim, hipokrizijskim in nedemokratičnim ter neetičnim pojavom v naši družbi. Sodilo se jim je zaradi »verbalnega delikta«, kar z demokratično družbo ni združljivo, poda pa se »živalski farmi«.
Dvoličnost in hipokrizija narekujeta shizofrene in nevrotične situacije tudi po drugih inštitucijah. Povsod se zaradi laži, ki se jo predstavlja kot resnico, in resnico, ki velja za laž, kažejo globoke razpoke osebnosti, ki Slovenijo hromijo in jo delajo patološko. Tako imajo mnogi Slovenci v glavah in srcih vrednostno zmešnjavo, ki so jo povzročile več desetletne laži, ki so bile nekaj let po osamosvojitvi Slovenije s tartuffovsko hinavščino bivših komunističnih oblastnikov skrbno varovane, v zadnjih letih pa osvobojene, da se ponovno lahko po naših mestih in različnih prireditvah sprehajajo jugonostalgiki rdečo zvezdo, pojejo »bandjerarosa« in zapirajo ljudi, ki bi utegnili v deželo pod Alpami prinesti normalno demokratično družbo.
Tako je LAŽ v naši lepi deželi dobila domovinsko pravico! Bohoti se in triumfira po naših mestih, počila bo od napuha, usta so jo polna besed o etiki in morali ter skrbi za malega človeka. »Kralj« zahteva, da ljudstvo hvali njegova »nova oblačila«! Bogato nagrajuje vse, ki evforično ploskajo njegovi opravi!
Toda MI, spoštovani Slovenci, tukaj zbrani, VIDIMO, DA JE KRALJ NAG! Kajti edino pravo in vredno oblačilo zanj bi bila RESNICA!
Toda RESNICA je pri nas, žal, skrbno nadzorovana! In to že od leta 1945! Slovenska izvirnost pri njenem prikrivanju v človeški zgodovini nima primerjave! Že dolgo se sprašujem, kdaj bo »prašičji zbor živalske farme« končno le odprl Barbarin rov in kot višek svoje ustvarjalnosti »krasnemu novemu svetu« pokazal, kako se da s sedmimi betonskimi pregradami zgodovinsko resnico spraviti v območje »drugorazrednih tem«. Ali še bolj sveže: arhivi so, pa vendar je skoraj tako, kot da jih ni, saj je resnica v njih tako skrbno varovana, da se LAŽ lahko še naprej prosto sprehaja in da se ji ne »kršijo človekove pravice do varovanja osebnih podatkov«. Toda ob tem se v resnici krši, in to grobo, moja pravica do RESNICE, krši se vaša pravica do RESNICE, krši se pravica vseh Slovencev, ki si želimo svobodno in demokratično državo.
V Sofoklejevih Tebah ni nič tako, kot bi moralo biti: živina crkuje, polja ne rodijo, ženske rojevajo mrtve otroke, pridelke uničujejo stoletne vode … Kralju Ojdipu razložijo, da so bogovi jezni, ker se zločin iz preteklosti ni raziskal, zločinca pa ne kaznovalo, saj se prosto sprehaja med Tebanci. Kralj v hipu sklene, da bo domovino rešil tudi za ceno lastnega življenja, našel zločinca in ga kaznoval ter s tem etičnim dejanjem pomiril bogove. In načrtovano uresniči, čeprav je pri tem sam pogubljen. Velik kralj, velik ČLOVEK!
Kdaj bomo Slovenci prisluhnili, če ne Bogu, ki govori v nas, pa vsaj Jungu in njegovemu kolektivnemu nezavednemu spominu, ki nas že desetletja tako tragično maliči, ker se nismo sposobni soočiti z lastno preteklostjo in resnico, saj bi šele po soočenju in medsebojni spravi lažje živeli v sedanjosti in končno začeli kot narod rasti za prihodnost?
Ali se sploh da živeti človeka in naroda vredno življenje na temelju LAŽI?
Prepričana sem, da NE!!!!!
HVALA ODBORU ZA ČLOVEKOVE PRAVICE 2014! HVALA VSEM VAM, KI SE ŽE MESECE ZBIRATE NA TEM KRAJU! VI STE RESNICA, SVOBODA, LJUBEZEN IN LEPOTA! ŽELIM VAM VSE DOBRO!
SVOBODO JANEZU JANŠI, SVOBODO TONETU KRKOVIČU, SVOBODO SLOVENIJI!
Adrijana Kocjančič, 22. 11. 2014
Nov 22, 2014