Temeljni problem naše države je še vedno sodstvo samo in dediščina v njem.
Dragi prijatelji!
Slovenija se je znašla v primežu pogoltnosti, pohlepa, vsakodnevnega kriminala, številnih kriz in sovražnosti.
Žal se v Sloveniji po osamosvojitvi vse bolj uveljavljajo tiste vrednote, za katere smo mislili, da smo jih v letu 1990 črtali.
Ugotavljamo torej, da se v SLO kaj bistvenega po letu 1990, ni zgodilo. Nekaj pa se je zgodilo oz. spremenilo. Imamo najdražji pravosodni sistem, ki smo mu v letošnjem proračunu dodatno namenili 15 milijonov EUR. Imamo najdaljše zaostanke na tem področju. Plačujemo odškodninske tožbe, ki se zaključujejo na evropskem sodišču. Odločitvam sodstva zaupa le 24 % državljanov.
Ja, to se je spremenilo. Temeljni problem naše države je še vedno sodstvo samo in dediščina v njem. Žal nimamo avtonomnega in neodvisnega sodstva. In takšno kot je sodstvo, je tudi njen predsednik. Neodvisnost je sprevržena v neodgovornost.
Ta teden smo v DZ obravnavali točko »v zvezi z zagotavljanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin v sodnih postopkih«.
S strani koalicije smo ves čas poslušali:
-
da je sodstvo je ena najbolj priljubljenih tarč SDS in, da poslanci SDS z opozarjanjem na to temo »izrabljamo parlament«;
-
da naše navedbe temeljijo na predpostavkah, ki ne zdržijo resne presoje;
-
da gre za neutemeljen napad na sodstvo in, da se stanje na področju sodstva izboljšuje;
-
da se SDS v razpravah dotika predvsem starih zadev, ki niso več aktualne;
-
da posamezne sodne postopke SDS izkorišča, da s tem brani posameznika – našega predsednika;
-
zanikali so celo raziskave dr. Šturma in
-
menili so, da gre s tem za rušenje državne oblasti;
-
minister za pravosodje pa je potarnal, da v dveh mesecih odkar je minister, » že petič posluša to mašo«. Ja, tako se je izrazil.
Ko sem poslušala to razpravo v DZ sem pomislila, da razpravljavci živijo v drugi državi in se začela spraševati ali sploh lahko še upamo? A v petek, se nam je upanje le povrnilo. Naš predsednik je prišel nasmejanega obraza med nas v DZ. Ne znam vam opisati našega veselja in ponosa. Zelo kislih obrazov in nemirni pa so bili kolegi poslanci koalicije.
Torej upanje v pravno državo, še ostaja. In tudi upanje, da bo tako nasmejanega obraza kot je prišel predsednik v petek med nas v DZ, kmalu prišel svoboden, tudi v krog svoje družine in med svoje ljudi.
Nada Brinovšek, 23. 11. 2014
Nov 24, 2014