Milanu Kučanu se je moralo in se mu bo še moralo zgoditi ljudstvo, kajti dokler se ne bo razrešilo vprašanje naše osvoboditve izpod njegovega diktatorskega režima, in to enkrat za vselej, Slovenija in Slovenci ne bomo imeli miru.
Dragi Slovenci!
Dragi prijatelji!
V zadnjih dneh sem si ponovno ogledal vseh šest delov znane in kultne grozljivke iz franšize Wrong Turn oz. Napačni odcep. Zgodbe teh filmov govorijo o nekem cestnem odcepu v Vzhodni Virginiji, kjer naključni akterji zgrešijo pot in pridejo v roke, zaradi incesta izmaličenim kanibalskim psihopatom, ki svoje žrtve sredi prostranega gozda, na krute načine mučijo, pobijejo ali jih še žive pojedo.
Situacija v naši državi me vse bolj spominja na omenjeno grozljivko. Zdi se mi namreč, da smo se Slovenci, nič hudega sluteč, znašli na takšnem napačnem odcepu, kjer na nas prežijo prav takšni kanibali z nekrofilskimi nagnjenji, nas mučijo iz dneva v dan in nas žrejo pri živem telesu. Organizirani pa so pod vodstvom enega in edinega očeta, ki je te kanibale združil celo v nekakšne forume in druge organizacije.
Spoštovani, temu napačnemu odcepu se reče komunistični režim, ki je preživel osamosvojitev Slovenije, njegov vzpon preko diktatorja iz Murgel pa je od leta 2008, odkar je v javnost lansiral afero Patria, evidentna. Kot vemo, komunizem velja za totalitarni režim, o teh pa je judovska filozofinja Hannah Arendt povedala, da so povsod, kjer so uspeli, uničili ne samo države kot takšne, ampak tudi samo bistvo človeka. Ali kot so pravilno in odlično formulirali v Romuniji, konec decembra 1989, ob obsodbi Ceausescuja na smrt, po tem, ko se mu je nekaj dni prej zgodilo ljudstvo, da je kot diktator storil največji zločin – to je umor duha naroda.
Tako, kot je bilo takrat od Romunov samih odvisno, kako si bodo krojili svojo nadaljnjo usodo po tem, ko se je Ceausescuju zgodilo ljudstvo, tako je tudi od nas samih odvisno, ali se bo komunistično zatiranje in ubijanje duha slovenskega naroda nadaljevalo ali ne. Od nas samih bo odvisna naša osvoboditev izpod jarma murgelskega diktatorja.
Pred dnevi se mu je že zgodilo ljudstvo, kar je bil zgodovinski dogodek. In prav je tako! Milanu Kučanu se je moralo in se mu bo še moralo zgoditi ljudstvo, kajti dokler se ne bo razrešilo vprašanje naše osvoboditve izpod njegovega diktatorskega režima, in to enkrat za vselej, Slovenija in Slovenci ne bomo imeli miru. Dokler ne bo rešeno vprašanje naše osvoboditve izpod Kučanove diktature, ki jo izvaja s pomočjo pogoljufanih volitev, preko katerih na pomembne položaje postavlja svoje vlade in stranke, dotlej bomo živeli v državi, kjer bodo sindikati in leve stranke zagovarjale nesmisle, kot so strateška podjetja in nacionalni interes. To pa je, kot vemo, v bistvu glavni razlog za slabo finančno in gospodarsko stanje v državi. Toda ne za Kučana in njegovo elito, saj jim nacionalni interes služi kot pralnice denarja, zaradi česar služijo kot udbomafijska kriminalna združba, ki napolnjuje določene osebne mehiške račune z več kot 200 milijoni dolarjev, med tem ko preprosti Slovenci ne vemo, ali bodo prihodnji mesec še službe in plače ali ne in ali bo pokojninska blagajna zdržala še en mesec ali ne.
Dokler ne bo vprašanje o osvoboditvi izpod jarma Kučanovega režima rešeno enkrat za vselej, toliko časa bodo mladi trepetali za službe in dokler to vprašanje ne bo rešeno, toliko časa bomo na volitvah imeli takšne nelogične rezultate, kot na letošnjih, ko se je na primer članstvo edine opozicijske stranke povečalo, dobila pa je precej manj glasov kot na prejšnjih volitvah. Dokler ne bo razrešeno vprašanje naše osvoboditve izpod jarma Kučanovega režima, dotlej bodo lahko skupine podivjane drhali na raznih vstajah metali granitne kocke in priotehniko v uboge policiste, na koncu pa bili za takšno dejanje na sodišču celo oproščeni, policisti pa, ki se zoper morilca policista, branijo s strelnim orožjem, obravnavani pred disciplinsko komisijo. Zdaj, ko so na oblasti praktično isti ljudje, ki so v policiste na vstajah metali granitne kocke in pirotehniko, pa si drznejo ta dejanja ponoviti v drugačni obliki – z napovedjo zategovanja pasu v policiji! Absurd nad absurdi!
A gremo dalje. Dokler ne bo razrešeno vprašanje naše osvoboditve izpod jarma Kučanovega režima, bomo Slovenci po svetu znani kot edini, ki imamo v osrčju EU vsaj dva politična zapornika, da regularno izvoljenemu poslancu opozicije, samo zato, ker ga nekateri ne marajo, protiustavno vzamejo mandat, posledično pa zdaj v DZ sedi 58 dokazanih kriminalcev, ki so s takšnim odvzemom mandata zavestno kršili najvišji zakonski akt v naši državi – ustavo, ter da se slovenske politične elite levega bloka, namesto s pomembnimi družbeno-političnimi vprašanji, raje ukvarjajo s pasjimi radostmi po slovenskih garažah. Pa tudi po tem, da še nismo uspeli razrešiti vprašanja razorožitve Teritorialne obrambe, maja 1990 niti pred našim, kaj šele pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu, saj imamo za to dejanje črno na belem, kdo je sodeloval in v kakšne razsežnosti vojne na Balkanu je to pripeljalo.
Spoštovani rojaki!
Slovenci smo prvo priložnost, ki nam je bila od Boga dana ob osamosvojitvi, da razrešimo omenjena vprašanja enkrat za vselej, zamudili. Tudi zaradi neutemeljenega strahu pred očitki revanšizma. Toda Bog nas ima očitno rad in si želi, da ta vprašanja razrešimo enkrat za vselej, zato nam je danes, 23 let pozneje dal drugo priložnost. Priložnost, da popravimo napako. To pa je, da, kakor vsakodnevno poudarjamo v Odboru 2014, mirno, dostojanstveno toda odločno in nepopustljivo, ali kakor je dejal Machiavelli, udarimo sovražnika tako močno, da se nam ne bo treba bati njegovega maščevanja. Toda naš udarec naj ne bosta nasilje in prostaškost, kot smo jo vajeni od pristašev diktatorja Kučana in krvave rdeče zvezde! Naš udarec naj bosta ljubezen in dobrota, ki sta večja od sovraštva in zla rdečezvezdnikov!
Svoboda Sloveniji!
Svoboda Janezu in Tonetu!
ivela druga republika!
Sebastjana Erlaha, 26. 11. 2014
Nov 26, 2014