Članek
Andrej Magajna, govor 4. 12. 2014
Objavljeno Dec 05, 2014

Pred 25 leti so Slovenska demokratična zveza, Slovenski krščanski demokrati in Socialdemokratska zveza Slovenije podpisali dogovor o sodelovanju ter s tem ustanovili Demos.

Ustni dogovor o ustanovitvi Demokratične opozicije Slovenije je bil sklenjen na domačiji Ivana Omana 27. novembra 1989, uradni podpis predstavnikov vseh treh strank pa se je zgodil 4. decembra.

V imenu Slovenske demokratične zveze sta dogovor podpisala Rajko Pirnat in Hubert Požarnik,

v imenu Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle in Franc Miklavčič,

v imenu Socialdemokratske zveze Slovenije, predhodnice SDS, pa Jože Pučnik in Andrej Magajna.

Slovenska kmečka zveza (današnja SLS) je sprva sprejemala le program,

Demosu pa se je dejansko pridružila 8. januarja 1990, skupaj s takratnimi Zelenimi Slovenije. To je tudi datum, ki ga nekateri, poleg 27. novembra 1989 in 4. decembra 1989, zaznamujejo kot dan ustanovitve Demosa.

Februarja 1990 se je Demosu pridružila še Slovenska obrtniška stranka, marca istega leta pa upokojenci, združeni v stranki Sivi panterji.

Koalicija vseh omenjenih strank je aprila 1990 nastopila na volitvah, na njih dobila večino in sestavila vlado, ki je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. Zaradi preveč različnih pogledov na reševanje nekaterih vprašanj je Demos razpadel 30. decembra 1991.

Že leta 1992,  na naslednjih parlamentarnih volitvah pa je zmagala LDS, stranka tranzicijske levice. Razlog niso bila le razhajanja znotraj DEMOS-a, ampak sistematična in silovita politična proti propaganda, Ta je bila možna zaradi ohranjenega monopola na dominantnimi mediji.

S pomočjo medijev  še danes naslednice bivših partijskih struktur  vedrijo in oblačijo na političnem nebu.  Bolj oblačijo  - tako kot vreme, simbolično, na današnjo obletnico.

Ohranjanje monopolov bivših partijskih struktur je  ključni problem zastoja na vseh področjih.

Čas enoumja je bil presežen le za kratko obdobje.

Kot rečeno, medijska slika je še bolj monolitna.

Avtonomni centri oblasti, so to le navidezno avtonomni, saj se  politično kadrovanje uveljavlja na vseh nivojih, in to še bolj  danes kot včeraj.  Vsi poznamo nedavni način imenovanja kandidatka za EU komisarko. Pri njej niti politične izkušnje niso bile Po mnenju pridigaraja, pardon premiera  je to celo prednost: vnašanje svežega vetra v politični prostor.  Pozitivne strokovne reference – le kaj bi z njimi,  če pa kandidatka izžareva pozitivno energijo. Ob tem, da obvlada retoriko  in celo hodi po žerjavici, sega v duhovne višine šamanstva , ….

Poslanka kolegica za katero smo vsi pričakovali , da bo prevzela zdravstveni resor, ki ga spremlja desetletja, je bila umaknjena na ministrstvo za kulturo, ki ga pozna toliko kot vsak povprečni državljan, itd, itd , …

Še bolj kot to, da se kadruje brez kakršnih koli referenc so problematične negativne reference in to na področju kjer bi morali biti kriteriji najstrožji – v pravosodju.

Kršitev človekovih pravic  so v pravosodju na nek način celo prednost in  ne ovira pri napredovanju.

Pred 25 leti smo govorili o prehodu iz revolucionarnega prava v formalno pravo kjer je pomemben korekten postopek in kjer obsodbe temelje na nespornih dokazih. 

Citiral bom dr. Ljubo Bavcon: “Manj škode je, če roki pravice pobegne deset krivih, kot da obsodijo enega nedolžnega človeka.“  Danes imenovani ta stavek ne bi hotel ponoviti.

Danes imamo pravosodje po meri človeka in ne po jasno določenih občih pravilih.  Kakšno obrati v konceptu!  V primeru Hude jame , se je takratna javna tožilka sklicevala na kontinentalno pravo kjer veljajo le oprijemljivi dokazi o storilcih,  listine, dokumenti , …  kjer indici ali posredno utemeljevanje ne pride v poštev. Iz kontinentalnega prava smo prešli v arbitrarno, kreativno pravo kjer dokazi kot taki sploh niso ključni.

Veliko je zadev, ki so krenile v napačno smer, stran od poti, ki jo je začrtal DEMOS.

Padli smo na izpitu iz demokracije. Še vedno ohranjamo volilni sistem v katerem volivci nimajo prevladujočega vpliva, nimamo pravega medijskega pluralizma, da ne ponavljam oris stanja v pravosodju. 

Zaradi teh strukturnih anomalij moramo po 25 letih tranzicije reči:  čas je za Novi DEMOS.  Za koalicijo vseh strank demokratičnega loka, ki bo temeljila na spoštovanju  človekovih pravic;  koalicijo, ki bo postavila nove temelje pravnega reda, vzpostavila medijski pluralizem in demokracijo po volji in interesu ljudi.