Kontinuiteta načrtovano skrbi, da se po 25 letih enoumje dela volivcev še poglablja.

Spoštovane Slovenke in Slovenci, spoštovane vztrajnice in vztrajniki.  

Uvodoma   moram poudariti, da spis, ki ga tu predstavljam, sestoji pretežno iz besednjaka in besednih zvez tovarišice, avtorice knjige »Svet kot zarota«, s podnaslovom »Analiza političnega sloga Janeza Janše«, jaz pa knjigo poimenujem »Predvolilni manifest kontinuitete« s podnaslovom »Politični program levice«. 

Najprej, zakaj jo imenujem Tovarišica? V zadnjem času se predstavniki kontinuitete  javno naslavljajo  s tovariši, kar lahko zasledite  na TV soočenjih.  Tega Združeni levici niti ne moremo zameriti, saj le-ta  izhaja iz ideologije trdega komunizma, ki ga je demokratična  Evropa obsodila in se njeni pristaši, zaradi svojega pubertetniškega obnašanja in jugonostalgije, ne zavedajo, da je njihova zvezda že zašla.   Nesprejemljivo pa je, da se javno s tovariši obkladajo tudi tisti politiki, (npr. Ribičič, Kocjančič, Kučan,  Lokarjeva  kar med RTV oddajo  »25 let po odhodu iz kongresa  KPJ v Beogradu, in tudi Jože Potrč med intervjujem na RTV SLO), ki so jih polna usta sestopa iz oblasti, novinarji pa nič. Zakaj to tovariši počno? Po lovu na čarovnice, razumi afera Patrija, in po zadnjih državnozborskih volitvah, je tovarišem greben porasel do te mere, da se ob pomoči hlapčevskih medijev in dela sodstva obnašajo  kot petelini na gnoju. Prav ste slišali, na gnoju, ki so njihovi lastni iztrebki, v katerih  pa se bodo prej ali slej zadušili. Ta smrad na srečo  že zaznava svobodna Evropa. Ves čas provocirajo in preizkušajo, kako daleč smejo javno izražati svojo postkomunistično identiteto. Navajam še dva primera:

Poimenovanje nove Titove ulice je bilo zavestno dejanje za to, da se izmeri spoštovanje Ustave RS. Poimenovanje Parka Sveta Evrope pred vladno palačo v Ljubljani, na katerem stoji le en objekt, to je  spomenik Borisu Kidriču, v grozljivi podobi kričača montiranih političnih procesov, je sramota, ki si jo demokratični del prebivalstva ne zasluži.  Je v posmeh levici, ko govori o nujnosti sobivanja v EU. Torej: Kaj nam pa morete! Spomenko Hribar, kot aktivni del tovarišije, z vso upravičenostjo zato poimenujem s Tovarišico.

In sedaj k stvari: Kontinuiteta načrtovano skrbi, da se po 25 letih  enoumje  dela volivcev še poglablja.

Že dolgo časa me bega agresivnost, s katero me  znanci, kolegi in žal tudi nekateri meni bližnji obkladajo z besedami: Si Janševec?,  Saj je drugi Hitler!,  Kaj pa orožarska afera!, Kje ima denar od orožja?, Za vsak tovor orožja na ladji je prejel provizijo 250.000 USD!, Kje ima denar od Patrije?, Absolutist!, Samodržec!, Fantast, Lopov, Kriminalec  …., vseh sodb  in žaljivk  niti  papir ne prenese. Nič čudnega, ko pa mediji, levi politiki in sodstvo stopnjujejo dinamiko sovraštva do ene  osebe  že 25 let, in to z enim samim  namenom, ne izpustiti iz rok oblasti in  privilegijev  ex-komunistične kaste.  Za dosego svojih ciljev ne izbirajo sredstev, saj  z  grobim,  prostaškim in primitivnim etiketiranjem  javno obkladajo vse demokrate z drugačnim prepričanjem, torej tudi našo civilno iniciativo, Odbor 2014. In pri  tem je naša Tovarišica zastavonoša. Žal tega volivci,  apatični in v komi še iz časov enoumja, ne prepoznavajo. Kot je rekel g. Vaclav  Havel: »Svojih stališč do prejšnjega sistema nikoli ne bom spremenil, sem pa razočaran nad etično in moralno pohabljenostjo, ki jo je med češkim ljudstvom pustil komunizem. Pričakoval sem hitrejšo rehabilitacijo!« Kako bi se šele zgrozil, če bi bil pri nas!

Ko pa mi je nedavno v roke prišla  knjiga Spomenke Hribar, torej naše Tovarišice, »Svet kot zarota« s podnaslovom » Analiza političnega sloga Janeza Janše«, sem v njej prepoznal pohabljenost v obliki  »predvolilnega   manifesta kontinuitete«, katerega edini namen je pridobivanje volivcev z ustrahovanjem pred novim Hitlerjem. Že po nekaj straneh branja sem z gotovostjo prepoznal  izvor hujskaštva in sovražnega govora.   Drugačnih predvolilnih programov tako ali tako tovarišija ni zmožna. Nisem psiholog, sem pa že od rojstva demokratično vzgojen intelektualec in sem takoj prepoznal identifikacijsko projekcijo avtorice knjige, torej Tovarišice,  ki  tolče po svojih travmah in jih pripisuje drugemu. Višek narcizma, partijskega  narcizma! To kar se je komsomolka v mladosti naučila, to ponavlja vse življenje. Bila je v dobri šoli, kako je treba šikanirati in procesirati uničevanje nasprotnika. Prehod v demokracijo ničesar ne spremeni. Pod krinko demokracije Tovarišica pripisuje nasprotniku vse to, kar so sami počeli v imenu ljudstva 45 let . Sočasno  pa z manipulacijsko tehnologijo etiketiranja še naprej širi sovraštvo med volivci. V knjigi postavljena teza je motnja, ki  pa jo s pridom izrablja tovarišija, s katero se Tovarišica druži. Kako lepo, da nam  je  ta druženja pri Kučanu  nedavno  razkril  Zdenko Rotar v knjigi »Padle maske«. Že  leta 1983 je tovarišica postala njihovo  jurišno orodje in se  pojavi v javnosti vedno, ko to od nje zahtevajo.  Z razpravo o spravi je izpolnila nalogo polaganja rdeče preproge tudi v prihodnost Slovenije.

Želim predstaviti tovarišičino  tehnologijo zastrupljanja in razdvajanja naroda   ter prispevati k  ozaveščanju slovenskih državljanov, ki še vedno nasedajo tehnologiji etiket  prejšnjega sistema.  Od njenega »partijskega manifesta zarote«  do indične sodbe je le majhen korak. Namreč, logika sodnikov, vmešanih v proces Patrija,  dosega  mentalno le raven manifesta in se zato tudi po njem ravna!  Histeričnih izbruhov je v knjigi na desetine.  Le te spremljajo  filozofsko nekonsekventni in zmedeni opisi do te mere, da volivcu ostane v spominu le etiketa, to pa je tudi njen namen.

Pa poglejmo le nekaj takšnih  trditev.

Prvič: Knjiga ni nikakršno znanstveno delo! Karikatura na naslovnici je sramota za založbo, če že Tovarišica nima prave mere okusa, kar  pove vse o namenu same knjige. Ne le naslovnica knjige, prav vsaka stran te  knjige izraža  sovraštvo na najbolj izprijen način. Vseh njenih napisanih fantazij  ni mogoče komentirati, ker je vse, kar je zapisano, namenjeno le ustrahovanju male slovenske birokracije in je ena sama volilna propaganda po vzgledu komunistične ideologije.  Propaganda pa ni znanstveno delo ali kot Tovarišica  svoje delo poimenuje  znanstvena analiza političnega sloga Janeza Janše. Kdaj ste pa še slišali, da  se dokazuje z  argumentacijo  rekla, kazala npr.  splošno sklicevanje na Dnevnik, na novinarja RTV, na neimenovane osebe…  Knjiga je dejansko verna samoizpoved Tovarišice same, samoizpoved je prenesena na tretjo osebo, kar je utečena praksa raziskovalne skupine na FDV, kjer je Tovarišica službovala. To je razvidno iz knjige  »Maske so padle«. Njen stil pisanja je v celoti enak in kot v Maskah tudi Tovarišica  svoje lastnosti opisuje z veliko začetnico in v tretji osebi. Po vzgledu umetniške skupine Janša si tudi sama nadene ime Janša,  zato da bi knjiga dajala umetniški vtis, če že nima nobene  znanstvene vrednosti. Namreč, znanstveno delo zahteva tezo, ki jo potrdiš ali pa ovržeš. In tega v njeni knjigi ni!

Namesto tega  zapiše: Citiram: Moja podoba oz. moja interpretacija Janševih izjav in dejanj je moja in ni nujno da ustreza resničnemu Janši, ali pa, Janševa stališča so bolj osebna kot moja, saj se strogo držim analitične ravni. Konec citatv. Torej raven je po njenem bolj ali manj osebna, odvisno od njene dobre volje. Pa smo spet v kontradikciji z znanstvenimi dejstvi. In zakaj  tako? Če zopet apliciram njene besede, ki so odraz njene avtorefleksije, torej  pomilovanje samega sebe, Tovarišica  zapiše, Citiram: Knjigo sem pisala v prvi vrsti za Janšo! Da bi se morda pogledal z drugimi očmi oz, da bi premislil nekatere svoje besede in dejanja,Konec citata. V luči identifikacijske projekcije  predstavlja  ime Janša dejansko  Tovarišico samo. Zato je smisel tega citata sledeč:  Knjigo sem pisala v prvi vrsti za Tovarišico! Da bi se morda pogledala z drugimi očmi oz. da bi premislila nekatere svoje besede in dejanja. Bravo! To od nje pričakujemo že 25. Let. Sicer pa Tovarišici ne smemo zameriti, saj jo drugače  niso naučili. Koga niso drugače naučili. Tovarišice!

Drugič: Pri opisu svoje politične poti Tovarišica trdi, da se je po letu 1992 umaknila iz aktivne politike in se posvetila znanstvenemu in publicističnemu delu. Delo v udbomafijski organizaciji zanjo ni politično delo. Delo v ilegalni organizaciji Murgle, ki spodkopava parlamentarno demokracijo, zanjo ni politično delo.  Aktiviranje in udejstvovanje pri  izvolitvi Tuerku za predsednika države,  zanjo ni politično udejstvovanje. Kaj pa njena izjava, da  institucija predsednika države zasluži spoštovanje in da si ne zasluži reakcije demokratov na Tuerkovo izjavo  o drugorazrednih temah oz. drugorazrednih  prebivalcih te države. Klečeplazenje pri snubljenju ob promoviranju Jankoviča na volitvah leta 2011, ob sočasni izdaji tu obravnavanega manifesta, tudi ni politično udejstvovanje.  Številni medijski nastopi, kjer ponavlja in ponavlja že stokrat zavrnjene teze o orožju, čistosti Kučana, fantazmah Janše, … tudi ni politično delovanje. To večno ponavljanje istih manter  pa že ima pridih nacistične  teorije ponavljanja laži, ki se po neštetih ponovitvah prime. Ali manipuliranje volivcev  z zastraševanjem o slovenskem Hitlerju ni politično udejstvovanje. Kakšno licemerstvo. Sicer ji pa ne smemo zameriti, ker drugače ne zna. Kdo ne zna drugače. Tovarišica !

Tretjič: Janši naprti demonizacijo političnih nasprotnikov. Najhujša oblika demonizacije neke osebnosti v spominu   Slovencev je žal tista, ki jo je doživljala  starejša generacija, to sta Hitler in Stalin.

Citiram tovarišico: Spomnimo se Hitlerja in Stalina, ki sta ukinjala narode, jih preseljevala…uničevala. Takšen Subjekt je  popolnoma pozabil, da je tudi sam smrtnik in si jemlje pravico odločati o življenju in smrti soljudi. In ker se jim svet ne odziva po njihovih načrtih, vidijo svet kot zaroto zoper sebe. Največji totalitaristi so bili hkrati tudi največji paranoiki. In mučeniki!

In sedaj dobro poslušajte! Citat nadaljuje z: Po strukturi mišljenja in ravnanja jim  je Janez Janša podoben, seveda v drugačnih zgodovinskih pogojih. Konec citata in še citat: Janez Janša je edini dedič boljševizma in mahničevstva na Slovenskem. Konec citata.

Takšno etiketiranje vodje opozicije je  preračunljivo sovraštvo in  ne vodi do sprave, pač  pa povzroča delitev naroda. Razdor med Slovenci je  v letu 2014 dosegel stopnjo, kot še nikoli v  Slovenski zgodovini. In glavno krivdo za to nosi Tovarišica. Tovarišica, sprava žal ne pomeni le , da humano  pokopljemo vojne žrtve in žrtve povojnih pobojev in postavimo kamen z napisom, sprava mora vrniti dostojanstvo tudi vsem  živim potomcem mrtvih in različno mislečih. Tu pa se tovarišičin, vsaj upam da dobro misleči začetek razprave o spravi,  neučinkovito konča.  Kot je napisal naš pisatelj Drago Jančar:  Citiram: Vsak demokrat je antifašist, vsak antifašist pa še ni demokrat, konec citata in  ker Tovarišica tega ne dojame, tudi ni uspešno končala misije Sprava.

Četrtič: Tovarišica ni dorasla pojmu demokracija. Njen vzklik Ustavite desnico!, je  etiketa opoziciji ali vodji opozicije in  ima  prozorno ozadje. Namreč; Tovarišija mora ohraniti privilegije politične, družbene in gospodarske narave, treba je ohraniti vse  partijske privilegije v obliki demokratičnega socializma.  Kot v obrambo tega tovarišija  venomer poudarja, da  demokracija bazira na družbeni in politični pluralnost. To je zopet ena od floskul Tovarišice, da lahko  pod krinko demokracije utrjuje pot kontinuiteti, in to z manipuliranjem volivcev. To je njena znanstvena etika. Izpad, ustavite desnico, ima globlje ozadje, o katerem pa tu ni časa za razlago. Iz mušice  je naredila slona le zato, da prestraši volivce in jih preusmeri v levo opcijo. Usmeritev na desno demokracijo  nikjer v svetu ne predstavlja totalitarizma. Mi smo imeli levo diktaturo in imamo še danes cel kup strank, ki so kloni teh strank. Janša se nikoli ni postavil na čelo celotne desnice, imel je vselej podporo le  volivcev SDS. Takšna je pač demokracija, tega pa še do danes Tovarišica ni dojela. Zato ob vsaki priliki ponavlja svoje mantre. Teorija zarote, ki jo podtika Janši,  med drugim, da SDS načrtno prevzema  glasove desnih strank, je milo rečeno umazano hujskanje, zato da bi stranke desnice sprla in bi ne mogle oblikovati  desne koalicije.  Ob zadnjih  volitvah se je pokazala njena nesposobnost analitičnega razmišljanja o političnem slogu Janeza Janše. Njeni tovariški pajdaši so spravili  Janšo v zapor, SLS je izpadla iz parlamenta, NSi pa komaj zlezla vanj. Je tudi sedaj  kriv Janša, da jim je vzel glasove? Tovarišica se namreč hvali z vizionarskimi opozorili pred ugrabitvijo Slovenije s strani zarotnika. In tu je zadela v prazno. Pozabi pa na obljubo, citiram : Seveda so moji strahovi morda odveč. Morda so moja predvidevanja zmotna in moje razlage pomena Janševih izrečenih  misli in narejenih dejanj zgrešene. … Seveda bom svoje presoje, če bi se izkazalo, da so napačne, vzela nase.  In nase bom vzela krivdo zaradi njih, konec citata. Tovarišica, od zadnjih volitev je že pol leta in za  svojo vizionarsko presojo kraje glasov desnici niste  prevzela odgovornosti. Pomembno je le, da ves čas ponavljate eni in isto  ter  manipulirate z volivci.

--------

Česar koli se dotakneš iz besednjaka in nekonstruktivnega filozofskega fantaziranja Tovarišice, vse  je na trhlih nogah, je znak sovraštva, njene slepe pege in velikih tektonskih premikov, ki jih uprizarja njena narcisoidna  narava. Povzroča razdor med državljani Slovenije, volivce desne opcije žali in jih politično diskreditira.

In dokler ji bodo dajali podporo mediji, ter jo prikazovali kot političnega in neomadeževanega pravičnika, toliko časa bo vznemirjala volivce in jim  zamegljevala možnost razsodnega odločanja na volitvah na osnovi volilnih programov in izvršenih obljub. Tovarišica, le to v demokraciji šteje.

Zato se že enkrat  ustavite. Ne zahtevamo, da  ustavite  levice, bodite pa pošteni do vseh volivcev te države. Bodite pošteni do Slovenije. Patriotizma vaš in tovariški besednjak ne pozna,  za vse je pomembna le ideologija moči in denarja. Pač, tega Tovarišica ni zmožna preseči, ni kriva, če ne zna  drugače. Kdo ne zna drugače: Tovarišica!

Še na desetine brutalnih manipulacij na račun Janše in s tem neposredno tudi liberalcev  srečamo v njenem  Partijskem manifestu. Med njimi najdemo tudi  najnizkotnejši licemerski odnos do družine Janeza Janše, do dr. Jožeta  Pučnika, do narodove kulturne tradicije, ne spozna se na ekonomijo in deli poduk tja v dan na osnovi časopisa Dnevnik in še in še bi našli.

Tovarišica, umaknite se že enkrat in ne razdvajajte naroda še naprej in naprej. Sem vaša generacija in če ste vi živeli ves čas pod okriljem partije, umaknite se  in dopustite, da tudi mi preostali, ki nismo nikoli čistili rdečih čevljev, vsaj ob koncu tuzemskega bivanja doživimo življenje v demokratični in svobodni Sloveniji.  Pokažite, da znate drugače. Za pravico, za Slovenijo.

PS.: Avtorica knjige je na predlog evropskega poslanca prejela leta 2014 nagrado Sveta Evrope.  Nerodno je le to, da v Parku  Sveta Evrope, v Ljubljani,  v posmeh dokumentu Evropskega parlamenta  št. 1481, stoji spomenik revolucionarju Borisu Kidriču. Nanj najprej trčijo  vsi politični gosti, ki pridejo v predsedniško palačo. Spomenik je tudi simbol spomenkininega komunističnega kričaštva na Slovenskem. Po navedbi znanega slovenskega  arhitekta, se je spomenika sramoval tudi sam avtor Zdenko Kalin. Zato se ga je izogibal tako, da je hodil po Prešernovi cesti za njegovim hrbtom.  Tovarišici predlagam dobro delo, ki ga bo tudi Svet Evrope pohvalil in bo nagrado lahko potem tudi upravičeno nosila:  Tovarišica  namreč smatra, da  je dobila nagrado Državljan Evrope za njena prizadevanja za spravo. Če že ni uspela s spravo, pa  naj prepriča predsednika RS Boruta Pahorja, seveda pa mora pred tem prepričati še prvega predsednika M. Kučana, kar ji verjetno ne bo težko,  da  bo  spomenik odstranjen v deponijo Muzeja sodobne zgodovine. Ljubljana s tem še ne bo najlepše mesto na svetu, bo pa nedvomno čistejše.  

Če se v svojem Manifestu Tovarišica venomer sklicuje na ga. Vaclava Havla, naj ji bo pri Kučanu v pomoč tale nasvet: Predsednik Češke republike g. Vaclav Havel je to v Pragi storil tako, da so vse spomenike partijskim veljakom odstranili. Leta 1997 sem jih  osebno  videl položene na vrtu za  Bilkovo vili pod Hradčani, Bili so prekriti z belimi prti. Spoštljiv ceremonial pokopa. Sicer pa me zelo prizadene, ko Tovarišica citira ob vsaki priliki biser evropske pomladi 90tih let prejšnjega stoletja,  češkega predsednika Vaclava Havla zato, da svetohlini poštenost in brani kvazi znanstvena  načela svoje politične aktivnosti.       

Slovenije ni moč  ugrabiti, Slovenija je ugrabljena že 70 let. In najglasnejši borec za ohranitev ugrabljene Slovenije je Tovarišica. Iz komsomolke so jo zgradili v  fanatično borko za interese komunistične kontinuitete, ki se mu reče demokratični socializem.  Le ta bazira na ideologiji Stalinizma in Titoizma in ji ni mar do patriotizma in korenin naroda, do razvoja svobodne in gospodarsko uspešne države. Ostaja na doktrini Lenina. Čim slabše gre ljudstvu, lažje obračunaš s Carjem.  Na svobodo in pravičnost  se  požvižga. Zato  brutalno obračunava  z vsemi, ki vidijo razvoj dežele pod Alpami v evropskih standardih demokracije in kulture ter čutijo Slovenijo za svojo domovino.. Njen fanatizem že presega stopnjo zmedenosti in potrebuje  strokovno  kontrolo  narcizma. Tovarišija, bodite solidarni do nje in ji odprite oči.  V dobro Slovenije!

Za Slovenijo, Za Evropo, za vse generacije Slovencev.