Drage vztrajnice , dragi vztrajniki. Na tem prostoru je bilo v preteklih tednih in mesecih veliko povedanega o pravici, pravosodju, o nujni prenovi celotnega pravosodnega sistema, ki tak, kot je danes, neravnovesij, ki nastajajo v družbi, ne odpravlja, pač pa jih s številnimi prepoznimi, nepravičnimi in nepravilnimi odločitvami, še poglablja.

Govora  je bilo o nujni prenovi pravosodja zato, ker ne vzpostavlja pravičnosti, pa tudi zato, ker gre za rigiden, zbirokratiziran in neučinkovit  sistem, ki je v primerjavi z ostalimi evropskimi državami najmanj učinkovit, davkoplačevalce pa stane dvakrat toliko kot v primerljivih evropskih državah.

Površnemu opazovalcu bi se zdelo, da so naša prizadevanja obrodila sadove. Državni zbor je ravno danes začel obravnavati spremembe zakonov s področja pravosodja, vrh sodišč se hvali z večjo učinkovitostjo, ponovno smo priča filmskim aretacijam, od katerih pa v večini primerov ne bo nobenega učinka.

Vse to je samo spuščanje megle za naivno javnost.

Vprašajmo se: Ali je na čelu sodne prenove lahko minister, ki je kršil številne zakone in ustavo, danes, ko je to nedvoumno ugotovilo Vrhovno sodišče pa ni pripravljen prevzeti niti politične odgovornosti za svoja dejanja ?  V normalni državi bi bil kazensko preganjan in odškodninsko odgovoren.  Škode, ki jo je njegovo poročilo pred dvemi leti povzročilo, pa ni mogoče več popraviti. Oziroma bi jo bilo mogoče, če bi Vrhovno sodišče skupaj z izbrisom nezakonitega in protiustavnega poročila odločilo, da se odpravijo vse neposredne in posredne posledice, ki so nastale zaradi poročila, ki ga ne bi smelo biti in ga danes tudi ni več in če bi zahtevalo  vzpostavitev dejanskega in pravnega stanja, ki je obstajalo pred 7.1.2013. Taka odločba bi pa res lahko uživala spoštovanje, saj bi v veliki meri odpravila škodljive posledice in vsaj delno ponovno vzpostavila porušena ravnovesja.

Tako pa je Vrhovno sodišče, po tistem, ko je padla vlada, ustavljene so bile reforme, državi je bila posledično povzročena nekaj milijardna škoda, odločilo, da se povrnejo stroški postopka v višini nekaj čez 500 evrov. !

To zame ni država utemeljena na vladavini prava, sodišče pa ni ponovno vzpostavilo ravnovesja pravičnosti, ki je bilo nezakonito in protiustavno porušeno.   

Potrebna torej ni samo prenova pravosodja, pač pa etična prenova celotne družbe. Na čelu te etične prenove, ki je potrebna in nujna, pa ne more biti vlada, katere predsednik je dr.prava, torej prava vešča oseba, ki ministra, za katerega je najvišje sodišče v tej državi ugotovilo, da je kršil zakone in ustavo, nemudoma ne odpokliče z njegove funkcije.

Vse to kaže, da predsednik vlade eno govori, drugo pa dela. Primerov je ničkoliko: lani so njegovi poslanci protipravno odvzeli poslanski mandat Janezu Janši. Njihova odgovornost in moralna izprijenost je toliko večja, ker so vedeli, kaj delajo. Zavestno so se postavili nad voljo ljudstva, nad zakon in nad ustavo.

Podobno so ravnali včeraj, ko so politično moč večine izkoristili zato, da so poteptali pravice otrok. Še ko trčita med seboj dve pravici, dve upravičenji, morajo tisti, ki jim je zaupana oblast, s svojimi odločitvami ( zakoni ) ščititi pravico šibkejšega. Tukaj pa niti ni šlo za to. Posvojitev otroka s strani dveh istospolnih partnerjev ni pravica. Na drugi strani pa bi morala biti ena najbolj varovanih pravic - pravica otroka, da živi z materjo in očetom v družini, z naravnimi ali krušnimi starši.

Ko je šlo za nabiranje volilnih glasov pred dobrega pol leta, je Miro Cerar govoril o tem, da spoštuje krščanske vrednote. Prazna trditev, ki je bila očitno namenjena samo nabiranju volilnih glasov. Kajti, če bi to, kar je govoril takrat bilo res, potem zakon, ki te vrednote v temelju izničuje, včeraj ne bi bil sprejet.

Trenutna oblast torej ni utemeljena na tistem, za kar se je razglašala. In mandata od ljudi ni dobila za to, kar počne danes. Utemeljena je na laži. Kot taka pa ni sposobna Slovenije potegniti iz močvirja obupa, brezperspektivnosti, razdvojenosti, sovraštva in nezaupanja.

Ceno plačujemo vsi: upokojenci, zaposleni, brezposelni, predvsem pa mladi, ki v tej državi ne vidijo več prihodnosti in razmišljajo samo o tem, kako bi priložnost našli v tujini, v normalnosti.

Čaka nas torej še veliko dela, dragi prijatelji.

Da bo pravica enaka za vse. Da bodo sodni vatli za vse enaki. Ne tako kot je danes: sodišče je policista, ki je takratnemu predsedniku vlade Janezu Janši   grozil s smrtjo, oprostilo; novinarja pa za fotografijo bivše predsednice vlade Alenke Bratušek, ki jo je posnel na javnem kraju, v parlamentu, obsodilo na pet mesecev zapora.  

Nešteto je podobnih primerov zaradi katerih se v družbi ustvarjajo vse večje delitve in sovraštvo. Vse to so tudi razmere, v katerih se največji kriminal dogaja v institucionalni obliki. Omogočajo ga ravno tisti, ki naj bi ga preganjali. Sistema, ki je tako okužen in tako zelo bolan, ni mogoče ozdraviti. Predvsem pa ga ne more ozdraviti ne tisti, ki o etiki pridiga, ravna pa ravno nasprotno, kot tudi ne minister, za katerega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je bil kršitelj zakonov in ustave.

Potrebno bo storiti več. Za normalno in svobodno Slovenijo !