Vabljeni k branju pesmi vztrajnika Janeza Juvančiča z naslovom Vladni orkester!

Orkester špila razglašeno:

»moralno, etično, načelno«.

Vse te besede - prazen nič,

že zdavnaj vzel jih je hudič.

 

Obljubljal ista je merila,

da glasba ubrana bo in živa.

Zdaj se pa vse drugače kuha,

saj vedno bil je brez posluha.

 

Poštenje je sedaj v krsti,

enakopravnost pa v zadnji vrsti.

Dirigent se pa še kar napreza,

v napake lastne se pogreza.

 

Poslušajmo zdaj instrumente,

da bi jim dali komplimente.

Čeprav za to razloga ni,

obupno slišijo se vsi.

 

Doneče boben se oglaša,

rad Putina bi za pajdaša,

da bi nas rešil velike krize,

da bi spet imeli klirinške devize.

 

Triangel prav lepo zveni,

pravice pa od nikoder ni.

Da zaostanki žrejo denar,

mu je pa prav malo mar.

 

In vsemogočni stari bas

orkestru je le za okras.

Ker so dobili ga težko,

še zdaj Počiva prav sladko.

 

Izgubila flavta se je čez noč,

ji honorar je vzel vso moč.

Da bi svojo malho nabasala,

na plečih drugih je šparala.

 

Še mnogo instrumentov je,

a kaj naštevali bi vse.

Dokler se orkester ne uskladi,

za nas prihodnosti pač ni.

 

Janez Juvančič