Vljudno vabljeni k branju pesmi Dimitrija Kiriloviča z naslovom Ribič in birič, ki je bila prebrana pred Vrhovnim sodiščem RS!

Oče bil je ribič pravi,

kot bi se v mrežo ujelo,

se ime ga je prijelo,

pravšnje ribiški naravi.

 

Sin bil riba je velika,

vsaj tako je rad razmišljal,

morskega si psa domišljal,

ki naj bo njegova slika.

 

Toda bil je pridanič,

v času ribjega pogroma

pustil si je brke soma,

ribič je postal birič.

 

Pri biričih je uspeval,

mlatil kakor morska zver,

češ da le kroti prepir,

si navzgor je prizadeval.

 

Tudi ko se je povzpel

v hierarhiji biričije,

ribič, poln hudobije,

ni se dobrega navzel.

 

S steklimi očmi vodiča

buljil je prav izzivalno,

deloval pomilovalno,

v vlogi večnega biriča.

 

Brki soma prepoznavni

so ostali mu za vedno,

a življenje malo vredno

šlo je v nič po »dobi slavni«.

 

Bolj spominjal na mrliča

je nazadnje ribič stari

in preklinjal v sopari

dan, ko šel je za biriča.

 

S prstom vanjo so kazali,

v ribičevo biričijo,

preden rekel je »adijo«

in izdihnil na obali.

 

Ta podoba brodolomca

zlepa šla ne bo v pozabo,

saj birič za lastno rabo,

si vzgojil je bil potomca.

 

Da se ga ne zamenjuje,

ko potomec sam kje hodi,

svoj nadimek mu posodi

in ga z njim poimenuje.

 

Ribolovni red študiral

je potomec neomajno,

z drugimi se trudil skrajno,

da prav vse bi zamaskiral.

 

Maska včasih se posreči,

prepogosto pa razmaže,

vedno znova se izkaže,

nič da z njo se ne prepreči.

 

Znaki ribjega birištva

so prav dobro namreč znani,

vsepovsod so razmetani,

duh razkriva jih mrlištva.

 

In to ni natolcevanje,

le povejmo po resnici,

da potomcu po pravici

kar najvišje gre priznanje.

 

Ker njegove so zasluge

v ribolovu vendar jasne,

ni besede treba glasne

o nagradi za usluge.

 

Mórda koga kdaj prešine,

da je prednost, ne ovira,

nagrajenec če izvira

iz biričevske družine.

 

Nič z biričem ménda nima,

saj le ribič bil je vedno,

a navzlic temú je vredno,

da o njem zapoje rima.

 

Ni nobena nespodobnost,

da na to se namiguje,

saj potomec sam neguje

jasno s prednikom podobnost.

 

Eni mórda skriti znajo,

da potomci so brezdomca,

toda ribiča potomca

 brki somovski izdajo.