Vendarle pozitivni premiki
Spoštovani zbrani, spoštovani vztrajniki!
Včeraj, v sredo, 14. oktobra 2015, je pred predsednikom Državnega zbora dr. Milanom Brglezom v preddverju velike dvorane Državnega zbora prisegel dr. Erik Kerševan na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Kerševan je to mesto zasedel, pa sploh nima izkušenj kot sodnik, morebiti pa je bila dovolj referenca, da je bil svojčas svetovalec predsednika republike Danila Türka, v obdobju, ko je ta odlikoval nekdanjega šefa Udbe Tomaža Ertla. Človek, ki je svetoval Türku, za katerega so gnusni povojni poboji drugorazredna tema, je sedaj bil poslan v službo temu, ki je na vrhovnem sodišču primus inter pares med kršilci človekovih pravic. Sklep: paradržava še vedno močno obvladuje pravosodje, še posebej, če gre za najvišje pozicije v njem.
In paradržavo Odbor 2014 kot ogledalo vseh domačijskih, nezakonitih, pa tudi neustavnih početij na slovenski sodniji, seveda zelo zelo moti. Kot jih moti, da so nekateri člani Odbora 2014 v času zbiranja postali tudi dobri in iskreni prijatelji, ki jim gre za skupno stvar – za 2. slovensko republiko, ki bo očiščena nomenklature v izvršilni veji oblasti in kjer bodo sodniki, ki mentalno koreninijo v revolucionarnem sodstvu le še relikt preteklosti.
Bil sem zgrožen, ko sem nedavno slišal izjavo nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Franca Testna, ki je dejal: »Moti me, da se je pred časom javno bralo imena sodnikov, ki naj bi kršili človekove pravice. To je nedopustno.«
Testen se seveda globoko moti. Takšno početje Odbora 2014, pa tudi nekaterih medijev, seveda ni nedopustno, ampak je nujno, da bo Slovenija nekoč vendarle postala pravna država s pravičnim sodstvom, kjer se bo sodilo po zakonih in ustavi ter brez vsakršne politične konotacije.
Dajmo te sodnike-kršilce Ustave RS ponovno omeniti, saj od tistih, ki še vedno delajo kot sodniki, ni odstopil še prav noben, niti »vrhovni« kršilec Ustave RS Branko Masleša ne! Pavel Dolenc, Rudi Štravs, Jože Petrič, Lidija Koman Perenič, Peter Hauptman, Ziba Trampuš, Kristina Ožbolt, Jasna Pogačar, Bojan Dolenc, Martina Lippai, Irena Badovinac – Bijelič in seveda Branko Masleša.
Seveda pa ne smemo pozabiti niti nespoštovane sodnice, ki je trojico v zadevi Patria brez vsakršnih dokazov po montiranem političnem procesu poslala na Dob. Govorimo seveda o Barbari Klajnšek. Ko sem zaključeval svojo drugo knjigo o zadevi Patria, ki se je nanašala na sam montiran proces, sem v tajnosti srečal neko mariborsko sodnico, ki je bila sošolka Klajnškove na pravni fakulteti v Ljubljani. To sodnico moram kot vir seveda zaščititi, a dejala mi je nekaj, kar je še enkrat več potrdilo vseh mojih 450 strani knjige Od Nagodeta do Janše, da je šlo za pravi stalinistični sodni proces. Dejala mi je namreč: »Nekaj dni po izrečeni sodbi v zadevi Patria, sva se slišali in Barbara mi je dejala: MORALA sem jih obsoditi.« Prav ste slišali: morala sem jih obsoditi!? Morda bo nekega dne ta mariborska sodnica tudi javno spregovorila o tem stalinističnem naročilu, ki ga je prejela Klajnškova.
A vendarle se v zadnjem času kažejo tudi pozitivni premiki. Odbor 2014 je s svojim prizadevnim delom, s svojim opozarjanjem na stranpoti slovenskega pravosodja, generiral podobne odbore, ki se zavzemajo za pravno in pravično državo ter za sodstvo, v katerem ne bodo sodili serijski kršilci človekovih pravic. V Mariboru je tako nastal Odbor 2015, ki ga vodi diplomirani pravnik Željko Vogrin, bivši načelnik UE v Mariboru. Človek, ki s svojim imenom zagotovo ne bi izpostavil v javnosti, če ne bi nekateri primeri v Mariboru prav kričali po zlorabi pravosodja in sodstva, kakor se je to dogajalo oz. se dogaja v odprtih sodnih procesih zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Zato bi vsako leto moral zrasti kakšen takšen odbor za zaščito človekovih pravic, saj so sodniki v Sloveniji zagrešili na stotine velikih krivic in v jeziku, ob katerem so se sodniško izoblikovali – »nikome ništa«.
Takšni odbori seveda nimajo zakonodajne moči, da bi sprejeli kakšen zares učinkovit lustracijski zakon ali zakon, ki bi opredeljeval netrajni sodniški mandat, zato je zelo pomembno, da se resnica o zlorabah v pravosodju nenehno sliši in to čimbolj glasno. Čimveč bo te resnice o pokvarjenem pravosodju med ljudmi, prej bo prišlo do kritične mase, ki bo še bolj podpirala politične stranke, ki bodo takšne zakone v državnem zboru tudi podprle in spravile v življenje.
Zato je naslednji zelo pomemben premik v to smer ustanovitev nove medijske hiše Nova24TV, katere portal je začel delovati ravno danes. Medijska opozicija, ki je v službi resnice – Demokracija, Reporter, Politikis.si, Top TV – danes dobiva novega, zelo močnega partnerja. V prihajajočem teve programu Nove24TV vidim še eno močno luč, ki bo dobra razsvetlila mrak enoumja, ki ga ustvarjajo socialistični mediji že vrsto let. Kaj je že rekel dvakratni politični zapornik Janez Janša: »Kako naj demokracija deluje, če ne poznamo resnice?«
Spoštovani vztrajniki, hvala za vaš posluh, že od 19. oktobra dalje pa lahko z nakupom delnic medija, ki bo v službi resnice, tudi vi pripomorete, da bodo pozitivni premiki v smeri pravične in svobodne Slovenije še večji, še bolj tektonski. Hvala!
Oct 16, 2015