Ko smo pomislili, da je z zadevo Patria slovensko sodstvo doseglo svoj najnižji nivo, nas je pred kratkim presenetila novica, da se mora brigadir Krkovič zglasiti na sodišču, obdolžen zaradi kazenskega dejanja po členu 46/II kazenskega zakonika socialistične republike Slovenije in po členu 22 kazenskega zakonika Socialistične republike Jugoslavije. Pomislite, po kazenskem zakoniku Socialistične republike Jugoslavije, ki je že zdavnaj ni več. V državi Sloveniji, ki je sprejela svoje zakone in se po njih več ali manj ravna.
Tukaj, pred tem sodiščem, smo začeli s protesti že pred dvema letoma in kot vse kaže, bomo najbrž še nekaj časa. Vztrajali bomo, dokler ne počistimo tega Avgijevega hleva vse nesnage, ki se je nabrala v zadnjih sedemdesetih letih. Pred tem sodiščem, ki še vedno producira politične procese in s tem pod krinko demokracije ohranja oblast komunistične partije Slovenije. Oblast, ki si jo je partija uzurpirala med in po končani drugi svetovni vojni. Z osamosvojitvijo leta 1991 naj bi prenehali veljati zakoni propadle druge Jugoslavije, vendar očitno niso. Priče smo montiranim političnim procesom par excellence, ki nas navdajajo s strahom, da bo kontinuiteta segla še globlje; pravzaprav nazaj v pobijanje političnih nasprotnikov.
Ne bo odveč,če se spomnimo na prvi tak proces, ki se je zgodil v Kočevju 9. oktobra leta 1943. Sojenje je bila farsa in seveda opravičilo za poboj 21 protirevolucionarjev. Član tega partizanskega sodišča dr. Teodor Tominšek je ob tem izjavil: »Pravnike bo verjetno motilo dejstvo, da nobena naša sodba ne citira niti enega pravnega predpisa, na podlagi katerega je naše sodišče izreklo sodbo. Ugotovili smo, da taka formalno-pravna utemeljitev ni potrebna. Gre namreč za tako zavržena in podla dejanja, za katera je jasno, da storilec zasluži najstrožjo kazen. V tem je posebna veličina naše NOB, ljudske revolucije ter kočevskega procesa. Njegovi rezultati niso pomembni le za naše osvobodilno gibanje, marveč za vso mednarodno javnost, za vse napredno človeštvo.« Kaj reči ob taki izjavi? Normalen človek osuplo ostrmi in ostane brez besed. Ni dvakrat za reči, da se je prav na tem procesu skotilo komunistično obsojanje svojih nasprotnikov brez kakršnega koli dokaza.
Partizansko sodstvo je nadaljevalo v tem duhu tudi po končani svetovni vojni. Člani teh sodišč so bili tudi običajni ljudje, čevljarji, trgovski pomočniki, uslužbenci, oficirji, ljudje brez kakršnegakoli pravnega znanja in ti sodniki so meni nič tebi nič pošiljali v smrt nedolžne ljudi. S to prakso se je nadaljevalo v Dachauskih procesih in v dokazano v 5475. individualnih procesih proti posameznikom.
Dr. Boris Furlan, Narte Velikonja, Črtomir Nagode, Igor Torkar, Angela Vode, Ljubo Sirc, Oto Vilčnik, Jože Pučnik, Viktor Blažič in še mnogi drugi, če naštejem samo nekaj znanih.
Kar pa je pomembno poudariti,je dejstvo,da so pravniki,ki so sodelovali v dachauskih procesih v naslednjih desetletjih sooblikovali pravo v Sloveniji. Vplivali so na mlajše generacije,najbolj na tisto,ki je danes vodilna v pravni stroki.
In zato ni čudno,da je prišlo do procesa Patria,ki je bil eklatanten primer političnega linča nad osamosvojiteljem Janezom Janšo. Nadaljuje se s pregonom Toneta Krkoviča in kakor v posmeh vsem poštenim in zavednim Slovencem,po kazenskem zakoniku socialistične republike Jugoslavije, ki je mrtva že 25 let. In zato ni čudno,da sodnica Vesna Bergant Rakoćević čestita Barbari Klajnšek za pogum,da je prvaka SDS-a obsodila na zaporno kazen. Normalen človek se pri tem vpraša: kakšen pogum? Kaj ni že od pamtiveka v navadi,da sodniki sodijo po zakonu in ne pogumno ali bog ne daj celo bojazljivo? In zato ni čudno,da parlament zavrne dvojnega doktorja pravnih znanosti in predavatelja prava in etike na harvardski univerzi, dr. Klemena Jakliča in pošlje na zagovor pred EU parlament svoje sodnike. Pravoverne. In zato ni čudno, da je »tepihovalec« Slovenije, Branko Masleša, še vedno predsednik Vrhovnega sodišča,kateremu je prvi in edini cilj »sfukati« Janeza Janšo. Kar pa je po svoje tudi razumljivo,glede na to,da se je pravne obrti učil od svojih prednikov,sodnikov čevljarjev in trgovskih pomočnikov.
Protesti odbora 2014 trajajo že dve leti, pa ni videti napredka. Oblastniki in z njimi tudi sodstvo se nam posmehujejo in nas ignorirajo. Na volitve bo treba, dragi Slovenci, na volitve. To je naše najmočnejše orožje. Na volitve in volit pravega človeka in pravo stranko. Tako bomo brez lustracije dosegli pravičnost in poštenost in poskrbeli,da bojo naši otroci lahko lepše in bolj zadovoljno živeli.
Hvala.
May 06, 2016