Ustanovni dan Odbora za varstvo človekovih pravic – Odbora 2014 je 20. junij 2014. Pred vhodom v varovano območje zaporov na Dobu v Slovenski vasi je Janeza Janšo na prestajanje protiustavne in protizakonite kazni pospremilo več kot 3000 borcev za človekove pravice. V zapor ni odhajal samo Janez Janša, ampak z njim tudi pravosodna pravica in demokracija - predsednik največje opozicijske stranke je bil protiustavno odveden v zapor samo tri tedne pred volitvami. Ta boleč dan za mnoge, še posebej za njegova mala otroka ter za njiju z ženo, je postal začetek sprememb v Sloveniji. Te bi se sicer slej ko prej zgodile, a so jih ti dogodki ter prizadevnost tisočev vztrajnic in vztrajnikov odločilno pospešili.
Na začetku je pred vhodom na varovano območje zaporov potekala celodnevna častna straža, nato pa so se 29. junija začeli odvijati vsakodnevni shodi pred stavbo Vrhovnega sodišča v Ljubljani. Od tedaj pa vse do izpustitve Janeza Janše, 12.12.2014, so shodi potekali vsak dan. Po njegovi izpustitvi iz zapora, so shodi potekali tedensko. V povprečju se je shodov udeleževalo okoli 300 ljudi! To je ne le za slovenske razmere, ampak v evropskem merilu, zgodovinsko in rekordno prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic v sodnih postopkih.
Shodi imajo ustaljeno zasnovo: slovenska in evropska himna; uradni nagovori; recitiranje priložnostnih pesmi, glasbeni nastopi; javna tribuna, kjer spregovorijo udeleženci shoda, posredujejo razne informacije ipd.; nato obrnemo hrbet stavbi Vrhovnega sodišča v znak zavračanja zlorab v pravosodju; sledi zaključna pesem Zapojmo domovini. Shodi v povprečju trajajo eno uro.
Mirno, kulturno in dostojanstveno, vendar odločno in nepopustljivo, je naše geslo.
Dosežki
Odbor 2014 je v dveh letih pripravil 225 shodov pred vrhovnim sodiščem, od tega 166 vsakodnevnih. Vseh 225 shodov je bilo izvedenih brez incidenta, ki bi ga povzročili vztrajnice in vztrajniki. Na shodih se je zvrstilo preko 300 različnih govorcev.
Odbor 2014 si je na začetku zadal tri cilje:
1. Sprejem takojšnje odločitve Vrhovnega sodišča o prekinitvi zaporne kazni za Janeza Janšo.
2. Odprava neustavne, nezakonite in nepravične sodbe v zadevi Patria.
3. Dejanska vzpostavitev vladavine prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter uveljavitev demokratične države.
Prvega cilja nismo dosegli takoj, saj je bil Janez Janša izpuščen šele na podlagi odločitve Ustavnega sodišča z dne 11. 12. 2014, s katero je bilo začasno zadržano izvajanje zaporne kazni. Ustavno sodišče je 20. 4. 2015 Janez Janšo oprostilo in kot protiustavne razveljavilo vse odločitve sodišč v tem primeru, s čemer je bil izpolnjen drugi cilj.
Tretji cilj izvajamo vse od ustanovitve, vendar gre pri njem za proces spremembe samovoljnega, neučinkovitega in dragega pravosodnega sistema. Ta v preteklosti ni dovoljeval nikakršnega javno izraženega dvoma v lastno nezmotljivost. Ta mit je Odbor 2014 podrl že v prvih mesecih delovanja. Od takrat naprej je namreč postala javno sprejemljiva in navzoča kritika pravosodnih odločitev, ki je bila do tedaj sistematično onemogočena.
Odbor 2014 je spodbudil javne zahteve o nujnih spremembah v pravosodju. Pravosodje se samo ni sposobno spremeniti, saj za to ključni ljudje nimajo volje. Po zaslugi Odbora 2014 se vzpostavlja široko družbeno soglasje, da so nujne spremembe v pravosodju ter da pri njih moramo sodelovati tudi državljanke in državljani. S pripravo Zakona o ukrepih za zagotovitev javnosti, preglednosti in odgovornosti v pravosodju smo ta proces aktivno zagnali.
Odbor 2014 se od svojega nastanka sooča z, za demokratične razmere, neverjetnim skrivanjem odgovornih funkcionarjev v pravosodju. V dveh letih ni bilo niti enega televizijskega soočenja predstavnikov Odbora 2014 s pravosodnimi funkcionarji (!), kljub temu, da soočenja vztrajno predlagamo npr. s predsednikom Vrhovnega sodišča, generalnim državnim tožilcem, ministrom za pravosodje itn. Nepripravljenost javno soočiti mnenja na poseben način razgalja bedo slovenskega pravosodnega vrha.
Zaradi medijskega molka o delovanju Odbora 2014 so shodi mnogokrat delno potekali tudi pred državno RTV Slovenija.
Vseh sadov delovanja Odbora 2014 sedaj še ne vidimo. Gotovo pa je eden najpomembnejših, da se je na tisoče ljudi osebno spoznalo, spletlo prijateljske odnose ter se povezalo v plemenitem prizadevanju za resnico in pravico.
Ljudje
Odbor 2014 smo ljudje! Odbor 2014 predstavlja vse, ki si želijo pravičnega pravosodja ter spoštovanja človekovih pravic in zakonov na sodiščih. Shodov in drugih prireditev Odbora 2014 se je v dveh letih udeležilo več deset tisoč ljudi. Zaradi neomajne vztrajnosti smo se poimenovali »vztrajnice« in »vztrajniki«. Ponosen in hvaležen sem, da lahko delam s temi čudovitimi ljudi! Za nemoten potek vsakega shoda skrbi okoli dvajset ljudi, ki se jim še posebej zahvaljujem.
Velika zahvala gre tudi vsem, ki so omogočili vložitev predloga Zakona o ukrepih za zagotovitev javnosti, preglednosti in odgovornosti v pravosodju - strokovnim pripravljalcem, okoli 6000 podpisnikom ter vsem, ki so na stojnicah po Sloveniji neumorno zbirali podpise.
Prvi predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic - Odbora 2014 je bil dr. Damir Črnčec. Delo je odlično opravljal do 10. septembra 2015, ko je skupščina na njegov predlog za predsednika izvolila mene.
Za vse svoje napake se opravičujem.
Vsem, ki ste del velike družine Odbora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin - Odbora 2014, ob drugi obletnici iskreno čestitam in se vam zahvaljujem za izjemen prispevek k boljši, svobodnejši in pravičnejši Sloveniji.
Aleš Primc
Jun 20, 2016