Drage vztrajnice in vztrajniki! Hvaležen sem, da sem lahko danes med vami. Vedno znova hvaležen za obraze polne življenja in tudi skrbi za našo prihodnost, ki je tako zelo povezana s preteklostjo in sedanjostjo. Kot časovni diapazon, kjer dejanje v preteklosti še kako vpliva na potomce. Človek je zgodovinsko bitje, če mu vzamemo preteklost mu vzamemo tudi sedanjost in prihodnost. Vse se vrne potem nazaj. Stvari morajo biti razčiščene ali pa se ponavljajo in gnojijo kot nezaceljena rana.
Te dni mineva 20 let od obiska Janeza Pavla II v Postojni, kjer je med drugim dejal: KORAJŽA VELJA. Korajža, da se soočimo s slovensko stvarnostjo kakršna je, ne glede na to ali nam je všeč ali ne. Da si priznamo stvari in jim pogledamo globoko v oči. Da popravimo morebitne krivice in očiščeni krenemo dalje. Tak človek je produktiven in ustvarjalen na mnogih področjih. Ne bo imel težkega nahrbtnika preteklih dejanj. A vendar si moramo v hipu priznati, da celotna slovenska družba čuti ta težak nahrbtnik, ki jo vleče k tlom? Za kaj gre?
V Sloveniji se je zgodilo to, o čemer je ruski disident Aleksander Solženicin po vrnitvi v Rusijo leta svaril: če se ne bo razgradilo dediščine totalitarnega komunističnega režima se bo ta sam restavriral in obnovil. O tem je govorila tudi Resolucija 1096, ki jo je sprejela Parlamentarna skupščina sveta Evrope z navodili za odpravljanje posledic socializma. Posledice tega so vidne še danes. Ozrimo se nazaj. Predsednik vrhovnega sodišča je ob vseh v nebo vpijočih hotenih nepravilnostih še vedno Branko Masleša, generalni državni tožilec je še vedno Zvonko Fišer. Goran Klemenčič je ob vseh dokazanih kršitvah ustave, še vedno pravosodni minister, Milan Brglez z naravnim pravom in samovoljno protiustavno in protizakonito prepovedjo referenduma in odvzemom mandata še vedno predsednik Državnega zbora. Na Evropsko sodišče za človekove pravice nismo poslali najboljšega kandidata. Klemen Jaklič je bil načrtno odmaknjen. Poslanka SMC Jasna Murgel napoveduje zamenjavo ustavnih sodnikov po svojih željah. Danilo Türk poslan kot kandidat za generalnega sekretarja OZN. Spisane sodbe nekaterih sodnikov vnaprej. Dediščine bivših komunističnih totalitarnih sistemov se ni lahko rešiti. Poglejmo na hitro druga področja.
Šolstvo in univerza: uvajanje in spodbujanje lgbt ideologije, teorije spolov in razbivanje vrednot družine.
Bančni sektor: bankirji brez spomina. Tukaj bi pohvalil Anžeta Logarja za odlično vodenje preiskovalne komisije državnega zbora. Zadnja cvetka: banke morajo po novem od 14.maja naprej, na svojih spletnih straneh objaviti, katerega izvajalca reševanja izvensodnih potrošniških sporov so izbrale iz registra gospodarskega ministrstva. A izbire nimajo oziroma je samo ena in sicer Evropski center za reševanje sporov, ki ga je ustanovila Katarina Kresal.
Medijski prostor: Spomnimo se na incident pred dobrim tednom na Rtv Slovenija, kjer so grozili s smrtjo. Smrt Janšizmu s podporo nekaterih novinark in bivšega JLA oficirja! Vse je takoj potihnilo, kot da se ni nič zgodilo. Kje so zdaj vsi ti silni umi, zagovorniki človekovih pravic, kje so vse nevladne organizacije, ki skrbijo za medijsko svobodo malega človeka? Kje je varuhinja Nussdorferjeva, Amnesty international, razni Anonymousi, univerzitetna srenja, evropska združenja za novinarsko svobodo? Nekaj novinarjev se je ogradilo od tega in konec. Tišina. Popolna. Sovražni molk. Zdaj pa naredimo miselni preobrat. Zamislimo si, da bi dva "desničarja" držala transparent z napisom: smrt kučanizmu , smrt rdeči mafiji ali kaj podobnega. Pred njima pa bi sedela "desničarski" generalni direktor Rtv-ja in njegova "desničarska" glavna urednica. Zamislite si odzive teh, ki so zdaj pridno tiho. Zamislite si to "veselico" in odzive. Drgnili bi to kršenje človekovih pravic do leta 2022. Tukaj dejansko lahko izmerimo medijsko svobodo oziroma nesvobod v Sloveniji. Smrt janšizmu je še huje kot smrt Janši, saj gre v tem primeru za večje število teh, ki jih nekdo pošilja v smrt. Nesprejemljivo vedenje za kakršnokoli organizacijo, ki naj bi spoštovala človekove pravice! In kdo je pravzaprav Janšist? Mirno lahko rečemo, da je Janšist tisti, ki je v Sloveniji po krivici deležen represije s strani zločincev ali dedičev zločincev, zato da ti lahko še naprej nemoteno plenijo državo. Še to: brez twitterja in facebooka bi zelo pozno ali sploh nikoli izvedeli o tem nesprejemljivem incidentu v javni ustanovi, ki jo mnogi še vedno plačujejo. Tukaj spet lahko vidimo, kako si vsa protislovja podajajo roke.
Glavno protislovje pa je nedavni kulturni boj, ki se očitno iz druge svetovne vojne seli na osamosvojitveno vojno 1991. General Tone Krkovič na zatožni sodniški klopi. Neka šola mu odpove predavanje. Nekdo iz Murgel, ki mu samostojna Slovenija ni bila intimna opcija, pa mirno predava osnovno in srednješolcem in postaja glavni »osamosvojitelj«. Grobo ponarejanje zgodovine. Taisti človek, je 16.5.1990, ko je skupščina odločala o Demosovi vladi, istočasno podpiral razoroževanje slovenske teritorialne obrambe. Zato je edino pravilno, da je Združenje za Vrednote Slovenske osamosvojitve proti njemu podalo kazensko ovadbo VELEIZDAJE in SABOTAŽE slovenskega naroda. Ponovimo: Dediščine bivših komunističnih totalitarnih sistemov se ni lahko rešiti. In brez težav lahko zaključimo, da v Sloveniji tranzicija v demokracijo ni uspela oziroma je v hudih težavah.
Rešitve? Kaj lahko naredimo mi? Zagotovo je to v prvi vrsti naš odnos do Resnice in odnos, ki ga širimo najprej v svoji družini in potem naprej v službenem okolju in drugje. Prekiniti zaroto molka! To je že ogromno. Spodbujati drug drugega. Ta proces mora vsebovati preobrazbo miselnosti (preobrazbo src in umov), katere osrednji cilj naj bo odprava strahu in tudi prevzemanje odgovornosti, da smo tam kjer smo potrebni. Pričevalci nekega časa. Da se zanimamo za zadeve. Da razlikujemo med tem in onim, da se izogibamo VSEGLIHARSTVA, ki temelji na socialistični logiki enakosti in ki ohranja tranzicijsko levico tam kjer je - na oblasti. Resnica deluje in bo delovala. Zaupajmo v njo. In potem se povezujemo naprej, tudi politično in drugače. Počasi bo treba vrniti dobro ime politiki. Politika je urejanje medsebojnih zadev na lokalni ali državni ravni. In potem so različni interesi in konkurenčna borba. In to je dobro. To so ključne zadeve. Imamo tudi čudovit Predlog Zakona o ukrepih za zagotavljanje javnosti, preglednosti in odgovornosti v pravosodju, ki ga je naš odbor vložil v Državni zbor.
Na koncu se spomnimo na našo drago vztrajnico Franjo Šilih in njeno družino. Te dni sem bil z njo v kontaktu in nas vse lepo pozdravlja. Kot mnogi že veste je v petek dobila odločbo Ustavnega sodišča, ki je v njenem težkem primeru potrdilo in ugotovilo kršitev ustavnih pravic po 22. členu Ustave, to je tako imenovana pravica dokazovanja. Vse dosedanje sodbe v tej zadevi so razveljavili in zadevo vrnili na začetek, na okrajno sodišče. Po 23 letih se bo ta agonija ponovno nadaljevala. 23 let že to poteka. Sama upa, da ji bo zdravje služilo, da pridejo do poštenega konca in pravičnega zadoščenja. Kot sama pravi, bi samo želela dočakati, da bi kak sodnik odgovarjal za svoje početje. Med drugim jim je potrdilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Ob vseh psihičnih in materialnih pritiskih ji ostane vera, če ne bi že zdavnaj omagala. Tako se bo sojenje nadaljevalo. Po 23 letih se mi zdi ta dolžina sojenja največja zloraba iz strani pravosodnega sistema. Sporočamo ji, da smo z njo v mislih in molitvah za njeno nadaljnjo borbo.
Prav zaradi takih stvari se tukaj zbiramo. Da pravosodje začne delovati in da odgovarja. In da so dobri pravosodni delavci tudi nagrajeni. Lahko se tudi vprašamo koliko takih Franj Šilih obstaja v Sloveniji in koliko ljudem so bile tako kršene človekove pravice?
Nam vsem pa velja: KORAJŽA VELJA! Iščimo resnico, ne glede koliko je skrita.
Svoboda Sloveniji, svoboda vsem nam!
May 20, 2016