''Mirno in dostojanstveno, vendar odločno in nepopustljivo''

Podpri odbor 2014

post image

Vabilo na shod Odbora 2014

8.11.2017

Spoštovani Vztrajnice in Vztrajniki, shod proti krivicam in drugorazrednosti, ki jih izvaja slovensko pravosodje, bo v četrtek, 9.11.2017, ob 17h. Vabljeni!

preberi več

Vinko Gorenak, govor pred VS, 12.10.2017

2.11.2017

Pozdravljeni vsi, ki ste se danes zbrali tukaj pred Vrhovnim sodiščem! Lepo vas je videti. Se morda sprašujete o smiselnosti zborovanj tukaj pred Vrhovnim sodiščem, ki trajajo že četrto leto? Mogoče! Prepričujejo vas, da počnete nekaj nekoristnega in da niste dosegli nič. Ne to ni res! Začeli ste zaradi krivične in nezakonite obsodbe Janeza Janše – ta sodba je odpravljena. Odšel je tudi predsednik Sodnega sveta Janez Vlaj. Odšel je predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša. Odšel je Generalni državni tožilec Zvonko Fišer. Preden ste začeli s temi zborovanji so veljala nekatera pravila, ki danes ne veljajo več: Takrat so dejali, da je komentiranje sodnih odločitev prepovedano, da jih moramo le spoštovati. Takrat so dejali, da je kritiziranje sodnih odločitev prepovedano. O zborovanjih pred sodiščem pa še razmišljali nismo. Vaša zasluga je, da je danes dovoljeno komentiranje sodnih odločitev. Vaša zasluga je, da je danes dovoljeno kritiziranje sodnih odločitev. Vaša zasluga je, da je danes dovoljeno snemanje in fotografiranje sodnikov, kar pred vašimi zborovanji ni bilo dovoljeno. Vaša zasluga je, da danes opozicijskih poslancev ne pozivajo več k odstopu zaradi kritiziranja odločitev sodstva, kar so leta 2009 še počeli. Vaša zasluga je, da sodbe v imenu ljudstva postajajo javne in da nimamo več skrivanja sodnikov za sodnimi odločitvami. Ne drži torej, da niste dosegli nič, Dosegli ste veliko. Dosegli ste zelo veliko. Toda to ni čas za zadovoljstvo in prenehanje vaši protestov. To je čas za njihovo intenziviranje. Zakaj? Zato, ker sodstvo še vedno ni kraj delitve pravice ampak ker je še vedno tudi kraj povzročanja krivic. Želite utemeljitev te moje trditve? Izvolite! Toda krivice in zlorabe se dogajajo tudi drugod ne le v sodstvu. V mislih imam vrh kriminalistične policije in tožilstvo, pa še koga. Naj nadaljujem s vprašanji tem institucijam, ne vam. Verjamem, da so vam odgovori na moja vprašanja jasni in znani, institucijam kjer se zlorabe dogajajo pač ne, zato jih sprašujem: Kako je mogoče, da ste po oceni ESČP, nezakonito, zaradi 124 evrov dolga na dražbi prodali hišo g. Vaskršića iz Litije in zakaj moramo danes davkoplačevalci zato plačati nad 70.000 evrov? Enak primer se je zgodil prejšnji mesec v Novem mestu. Neki ženski, ki ni plačala 350 evrov komunalnih stroškov, je sodišče želelo na dražbi prodati stanovanje. Ko sem jim preko novinarjev sporočil, da bom ta znesek plačal jaz, da bo gospa zadržala stanovanje, pa je sodišče dražbo preklicalo. Kako je mogoče, da sta policija in tožilstvo zoper Franca Kanglerja podali nad 20 kazenskih ovadb in da jih je do danes na sodišču padlo že 13? Zakaj kriminalistična policija in tožilstvo zlorabljata svoj položaj? Zakaj preiskujete izvor premoženja Kanglerja in to, da ima v posesti 35 let star traktor in zakaj ne preiskujete tri milijardne bančne luknje in zakaj ne preiskujete milijardo opranega denarja Irana? Kako je mogoče, da je policija nezakonito pridržala župana Murske Sobote Antona Štihca, njegov preiskovalec kriminalist Aleksander Jevšek pa je takoj za tem kandidiral za župana iste občine in je bil izvoljen? Je to zakonito in pošteno? Ne ni! To je zloraba položaja! Kako je mogoče, da je policija opravila hišno preiskavo pri poslancu Andreju Magajni le zato ker je nasprotoval Zakonu o RTV, kasneje pa je izgubila zasežen računalnik in celo kopijo računalnika? Kako je mogoče, da je policija po Državnem zboru spremljala vklenjenega poslanca Zmaga Jelinčiča, po nekaj letih pa je bil oproščen vsakršne krivde? Kako je mogoče, da je policija po Ljubljani spremljala vklenjenega ministra SD Pogačnika, po nekaj letih pa je bil oproščen vsakršne krivde? Kako je mogoče, da je policija preiskovala, tožilstvo obtožilo sodstvo pa obsodilo ljudi v zadevi Patria – Ustavno sodišče pa je presodilo, da so preiskovali obtožili in sodili za nekaj kar ni kaznivo dejanje? Kako je mogoče, da je sodišče nezakonitemu financerju volilne kampanije Danila Turka v višini 1500 evrov prisodilo opomin, nezakonitemu financerju volilne kampanije Andreja Fištravca v višini 100 evrov pa kazen v višini 5000 evrov? Kako je mogoče, da je sodišče v Mariboru sodbo zoper Franca Kanglerja oprlo na več kot dve leti stare prisluhe Francu Kanglerju, v istem primeru Zorana Jankoviča pa je sodišče odredilo uničenje dokazov? Zakaj lahko predsednik Vrhovnega sodišča Masleša reče, da je potrebo Janeza Janšo »zjebati« in se ne zgodi nič? Zakaj lahko minister Goran Klemenčič v zadevi Bavčar reče, da bodo letele glave sodnikov? Sodna veja oblasti pa je tiho. Zakaj lahko Goran Klemenčič, ki je po oceni Računskega sodišča kršil osem zakonov postane minister za pravosodje? Je to nagrada? Verjetno je! Zakaj je lahko Rok Praprotnik, ki je preiskoval bančno luknjo v NLB in ni našel ničesar, za nagrado postal dobro plačan uslužbenec te iste NLB? Zakaj je Harij Furlan, ki ni nič videl nič slišal in nič vedel o pranju denarja Irana v NLB, ko je bil šef NPU, postal šef specializiranega tožilstva? In sedaj naj bi preiskoval sam sebe! Zakaj je Anton Rop ki je lagal o dogovorjenih incidentih v Piranskem zalivu med Janezom Janšo in Ivom Sanadarjem za nagrado postal izvršni direktor Mednarodnega denarnega sklada za plačo nad 20.000 evrov mesečno? Zakaj je Milan M. Cvikl po tem, ko je izvozil afero Patra na Finsko, postal član računskega sodišča EU in s tem dobil plačo nad 20.000 evrov mesečno? Vse to so krivice. Vse to so zlorabe. Vse to nas deli na prvo in drugorazredne državljane. In temu se moramo upreti. Spoštovani! Se še sprašujete o smiselnosti protestov pred Vrhovnim sodiščem? Jaz se ne! Danes so vaši protesti bolj potrebni kot včeraj. Pa ne le tukaj ampak tudi pred drugimi institucijami, ki zlorabljajo svoj položaj in povzročajo krivice. Lepa hvala!  

preberi več

Posnetek shoda za svobodo in pravičnost, 12.10.2017

2.11.2017

Spoštovani, vabljieni k ogledu shoda za svobodo in pravičnost, ki je bil 12.10.2017.  Naslednji shod bo v četrtek, 9.11.2017, ob 17. uri. 

preberi več

Prvi shod Odbora 2014 pred sodiščem bo 12. oktobra!

13.09.2017

Dragi vztrajnice in vztrajniki! Prvi shod Odbora 2014 po počitnicah pred Vrhovnim sodiščem bo 12. oktobra 2017! Že sedaj lepo vabljeni! Jesen je tukaj in novo vztrajniško leto se je začelo. Čaka nas ogromno dela, saj se krivice, oškodovanja ter zlorabe sodne in politične moči vrstijo. Kot veste smo bili dogovorjeni, da bomo imeli 14. 9. prvi shod v novem vztrajniškem letu. Verjamem, da se prvega shoda vsi veselimo! A letošnji september je neverjetno poln aktivnosti in dogodkov, ki so že vnaprej določeni in so povezani predvsem s predsedniškimi volitvami in referendumom o enem tiru. Organizacijsko vodstvo Odbora 2014 in jaz osebno smo v te aktivnosti polno vpeti, zato prosim, da z razumevanjem sprejmete odločitev, da je prvi shod Odbora 2014  pred Vrhovnim sodiščem v novem vztrajniškem letu prestavljen na četrtek 12. oktobra 2017, ob 17.00. Vem, da je to za veliko večino med nami žalostna informacija, če ne kar šok. Tudi sam sem jo težko sprejel, a enostavno je načrtovanih aktivnosti preveč, da bi lahko shod pripravili tako kot smo navajeni. Se vidimo 12. oktobra ob 17.00 pred Vrhodnim sodiščem! Kot vedno: mirno, kulturno in dostojanstveno, a odločno in nepopustljivo v zavzemanju za resnico in pravico.

preberi več

Vabilo na shod Odbora 2014

Spoštovani Vztrajnice in Vztrajniki, shod proti krivicam in drugorazrednosti, ki jih izvaja slovensko pravosodje, bo v četrtek, 9.11.2017, ob 17h. Vabljeni!

preberi več

8.11.2017

Posnetek shoda za svobodo in pravičnost, 12.10.2017

Spoštovani, vabljieni k ogledu shoda za svobodo in pravičnost, ki je bil 12.10.2017.  Naslednji shod bo v četrtek, 9.11.2017, ob 17. uri. 

preberi več

2.11.2017

Obvestilo o shodu Odbora 2014

Spoštovani,Odbor za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščih - Odbor 2014 vabi na zadnji shod za pravico, resnico in pravno državo pred poletnimi počitnicami. Na shodu, na katerem nas bodo nagovorili Alenka Jeraj, Jurij Pavel Emeršič in Aleš Primc, se bomo spomnili tudi tretje obletnice ustanovitve Odbora 2014. Vljudno vabljeni v četrtek, 8. junija 2017, ob 17. uri pred Vrhovno sodišče v Ljubljani.

preberi več

6.06.2017

Miran Frančišek Novak - Dva šoferja in romanje

Miran Frančišek Novak - Dva šoferja in romanje https://www.rtvslo.si/slovenija/brglez-z-delegacijo-v-vatikanu-isce-zaveznike-tudi-glede-arbitraze/413962   Ni nedelja še bila šoferska, Krištofa svetnika ko slavijo, šlo je za navadno mimikrijo, zgodba od začetka je pozerska.   Dva šoferja v njej sta nastopila, ker pa sta izmišljeni osebi, imenujmo zgolj ju po potrebi, on bo Milan, ona naj bo Mila.   On in ona sta na pot se dala, romala k instanci sta visoki, prav pobožno stala pod oboki, ko sta grehov starih se kesala.   Skupaj sta na božjo pot vozila, Milan zdel se kot nedolžen fantek, kot tedaj, ko bil je ministrantek, Mila se v črnino je zavila.   Pri kesanju najprej Mila pravi, da vozila več ne bo po levi, Milan tankal da ne bo podnevi, le ponoči, v količini zdravi.   Mila nogo zdaj s pedala dvigne, smernik z levo vključi hitro desni, Milan mrki pa in smrtno resni po točitvi le na ves glas rigne.   Ju požegna sveti zdaj Frančišek, njo kot mater, skoraj priprošnjico, njega, kot da gre na veselico, Milan majhen je kot kakšen pišek.   Je odpustek dan jima začasno, če na levo več ne bo zavijanj, po točitvah več prehudih zvijanj, zdi vse skupaj kar preveč se krasno.   Kajpak to so le obljube prazne, dvojni M prav hitro se spozabi, romanje za to zgolj uporabi, da prikrije padce vse porazne.   Mila spet samo po levi vozi, sploh pasu nikoli več ne menja, s polnim tankom Milan se napenja, žuga s prstom v besu in nervozi.   Tisti, ki šoferja ta pozna, svoje že vnaprej lahko si misli, rezultati bodo skrajno kisli, svetohlinca namreč sta oba.  

preberi več

2.02.2017

Poklon mag. Dragu Demšarju

Z žalostjo in prizadetostjo smo sprejeli vest, da je 22. januarja v 75 letu starosti umrl mag. Drago Demšar, odvetnik, član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin – Odbora 2014. S svojim izjemnim strokovnim znanjem in ugledom je bil eden ključnih ustanovnih članov Odbora 2014. Mag. Demšar je bil tudi med prvimi govorci na shodih pred Vrhovnim sodiščem, nastopil je že 9. julija 2014.   Mag. Drago Demšar je bil prvovrsten pravni strokovnjak, še posebej na področju kazenskega prava. Bil je eden tistih pravnikov, ki ni gledal predvsem na osebne koristi, ampak je ob krivicah glasno povzdignil glas. Tako je bil med drugim tudi odvetnik obtoženih v znanem procesu proti četverici JBTZ leta 1988.   Mag. Dragu Demšarju za njegov prispevek v boju za pravično pravosodje in družbo izrekamo globoko spoštovanje in poklon.   Aleš Primc, predsednik Odbora 2014   Pogreb bo v ponedeljek, 30.1., ob 13.30 uri, na Plečnikovih Žalah, vežica Sv. Antona.

preberi več

24.01.2017

Vabilo na shod Odbora 2014

Spoštovani Vztrajnice in Vztrajniki, shod proti krivicam in drugorazrednosti, ki jih izvaja slovensko pravosodje, bo v četrtek, 9.11.2017, ob 17h. Vabljeni!

preberi več

8.11.2017

Posnetek shoda za svobodo in pravičnost, 12.10.2017

Spoštovani, vabljieni k ogledu shoda za svobodo in pravičnost, ki je bil 12.10.2017.  Naslednji shod bo v četrtek, 9.11.2017, ob 17. uri. 

preberi več

2.11.2017

Vabljeni na shod Odbora 2014

Vabljeni, da se v četrtek, 12. januarja 2017, ob 17. uri na shodu pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani pridružite prizadevanjem Odbora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Na tokratnem shodu za pravico, resnico in državo vladavine prava nas bodo nagovorili France Cukjati, dr. Anže Logar in Aleš Primc.

preberi več

10.01.2017

Gori upanje na pravico!

Gori upanje na pravico! Pravico se lahko zatira. Upanja nanjo ni mogoče zatreti. Hvala vsem, ki ne obupate in se borite za pravico. Še posebej hvala vsem vztrajnicam in vztrajnikom, ki so dve leti in pol glas upanja za pravico na sodiščih.   Želim vam mirno pripravo na Božič in ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. V novem letu pa zdravja, ljubezni in Božjega blagoslova na vseh življenjskih poteh. Aleš Primc

preberi več

23.12.2016

Aleš Hojs, govor pred Vrhovnim sodiščem, 8.12.2016

Spoštovane vztrajnice, spoštovani vztrajniki, lep dober večer. Vili je že nekaj povedal glede včerajšnjega veselega dogodka, pa naj se tudi jaz navežem na včerajšnje vesele dogodke. Torej, vsi smo veseli, da je Milko doma, jaz pa sem bil izjemno presenečen in vesel, ko sem gledal včerajšnjo večerno oddajo na Nova24TV. Zakaj? Zaradi tega, ker smo končno tam videli mlade odvetnike, ki se ne bojijo, ki znajo, ki so strokovni in ki so upanje za naše odvetništvo. Zato mislim, da je prav, da te mlade ljudi vzpodbudimo k njihovemu nadaljnjemu delu in se zahvalimo Jožetu Hriberniku, odvetniku, ki te mlade ljudi vzgaja, in ki je kar nekaj ključnih primerov vključno s Krkovičem rešil v zadnjem obdobju. Hvala Jože. Seveda pa je včerajšnja odločitev prinesla ali pa razkrila še eno zelo pomembno dejstvo. Dejstvo, o katerem sem govoril pred približno 4, 5 meseci s človekom, ne bom izdal imena, ker ga ne smem, s človekom, ki je zaposlen na Kemijskem inštitutu, ki mi je rekel takole: Milko zagotovo ni morilec in človek, ki so ga dali kot izvedenca nima pojma o izvedeništvu. To se je pokazalo s kontra mnenji iz Nemčije, pokazalo pa se je še nekaj drugega, kar že dolgo opažam na svojem področju, da je potrebno narediti reformo tudi pri izbiri izvedencev. Ne pozabite, da sodišče, sodnik prosto izbira izvedenca. Torej ne gre za to, da bi bili izvedenci, tak kot bi moralo biti, na neki listi in bi sodnik ne bil tisti, ki odloča sam, ampak bi moral izbrati izvedenca, ki je na vrti po listi, zato, govoril sem včeraj z dr. Šturmom, on je povedal, da je to že večkrat predlaga, je treba pravosodni red spremeniti tudi v tem delu, torej tudi sodni izvedenci, tako kot je na Ustavnem sodišču, mora njihov pripad pripadati po vrstnem redu, po žrebu, nikakor pa ne po samovoljni odločitvi posameznega sodnika in to je potrebno spremeniti. Pred dobrim dnevom, mislim, da je bilo dva dni nazaj, sem slučajno zasledil na Hanzi Tv, kot mu tudi rečemo, gospoda ministra. Gospod minister jez velikim knedlom v grlu, moramo reči, da vendarle je uspel toliko ponosa, povedal, da je glavna zasluga pri odpravi sodnih zaostankih zasluga dr. Lovra Šturma, ki je uvedel projekt Lukenda. Zato ni čas, da se kdorkoli drug kiti s tem, ampak to je zasluga Šturma in prve Janševe vlade. Seveda pa ni povedal, tudi še ni odgovoril na novinarska vprašanja, ali trdijo navedbe, da je pisarna njegove žene v procesih DUTB, slabe banke, zaslužila več sto tisoč evrov. Pa ne samo to, zaslužila je več sto tisoč evrov in praktično vse primere izgubila. Dobro. Mislim, da je prav, da kdor dela, tudi zasluži, mislim, da je prav, da tudi odvetniki zaslužijo, ampak opozoril bom na neko drugo stvar, ki jo je po mojem slej kot prej tudi potrebno spremeniti. Odvetniki so si, kar bodimo iskretni, tej državi vlada vendarle pravniški lobij, izborili to, da so si uzakonili odvetniške tarife. Torej z drugo besedo, monopolizirali so cene. Če povem bolj preprosto, če bi se vse komunale v Sloveniji dogovorile, da bo voda stala namesto 1 evro po kubiko 10 evrov po kubiku, bi to bilo pravzaprav povsem enako. Še huje, kar so zmonopolizirali pa je to, da odvetniki oziroma njihove storitve niso zavezanci ali pa niso tisti, ki bi morali tekmovati na javnih naročilih. Torej državna podjeta, občine in vsi ostali, ki so zavezani zajavna naročila, jim odvetnikov ni potrebno izbirati po javnih naročilih. Kaj to pomeni z drugimi besedami? To z drugimi besedami pomeni, da imamo tako imenovane prvorazredne odvetnike, kot so Klemenčič, včasih se spomnite gospoda Senice, v Ljubljani je to gospod Kozinc in še in še bi jih lahko našteval, torej odvetniki, ki mastno služijo na račun državnega in občinskih denarjev. Moja teorija je celo hujša in jo lahko javno povem, moja teorija je, da se skozi privilegirane odvetniške pisarne pere denar. Torej storitve so zato tako drage, da se lahko skozi njihove pisarne pere denar in seveda daje tistim, ki so naročniki. Zato je potrebno tudi ta segment odvetniška oziroma zakonodaje spremeniti in ena od nalog tudi tega vztrajanja tu pred sodiščem je tudi ta, da spremenimo to. Povsem nazadnje bi pa rad povedal še delni zaključek zgodbe, ki smo jo peljali v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve. Torej v mesecu smo smo, kot veste, vložili kazensko ovadbo zoper gospoda Milana Kučana in kasneje še zoper predsedstvo razen gospoda Ivana Omana za dejanja, ki so jih omenjeni ljudje storili za časa naše osamosvojitve. Morda se je takrat zdelo, da je ta ovadba nepotrebna, da je ta ovadba nesmiselna, da ni potrebno po 25 letih te zadeve odpirati, ampak moram vam povedati nekaj, v to sem trdno prepričan, če ne bi bilo vas, če ne bi bilo Aleša, če ne bi bilo vseh tistih, ki ste sem hodili vsak teden, nekoč vsak dan, sedaj malo redkeje in če ne bi, posebej poudarjam, VSO vložil te kazenske ovadbe zoper Kučana in predsedstvo, bi gospod Krkovič še danes hodil po sodišču. Ker smo to naredili, je Krkovič oproščen in njegovi procesi so se končali, zato mislim, da smo storili absolutno prav. Ampak da nadaljujem. Ko so to ovadbo prejeli, so relativno hitro, za njih očitno ni bilo sodnih počitnih, že v mesecu avgustu našo ovadbo zavrgli in nas o tem pisno obvestili. Torej v začetku septembra je Združenje prejelo dopis, v katerem so zapisali, z odločbo številka toliko in toliko smo zavrnili vaši dve kazenski ovadbi. Torej, ko človek najprej tisti dopis pogleda, se vpraša, ali je mogoče, da dve različni kazenski ovadbi, kjer so različni ovadeni, v enem primeru Kučan, v drugem primeru drugi ljudje, za različna dejanja, seveda znana, nisi bila neznana, tudi znani kraji so bili, ali je možno te ovadbe zavreči z enim sklepom. Unikum. Zato smo želeli za sklep pridobiti. Po dveh urgencah, 14-dnevnih, ni bilo nič, po dveh novinarskih konferencah, ki smo jih sklicali, ni bilo nič in zato sem moral osebni iti tjale na tožilstvo vložiti osebno vlogo, da želim vpogled v spis in to odločbo vpogledati. Tudi to mi ni bilo omogočeno. Odgovor, ki smo ga prejeli v preteklem tednu s strani tožilstva je bil, da mi nismo oškodovanci in da te pravice nimamo. Torej, državljani Slovenije, Združenje ni oškodovanec za veleizdajo in za razorožitev, ki se je zgodila naši Teritorialni obrambi. Bolno. Malo smo pogledali zakonodajo in prišli pravzaprav do škandaloznih ugotovitev. Ugotovili smo namreč, da tožilstvo samo odloča o tem, kdo je oškodovanec  in tudi samo presoja, ali bo tisti, ki je ovaden, procesiran ali ne. Seveda ne dvomimo v to, da gospod Kučan nikoli ne bo procesiran, v to ne dvomimo. Sprašujemo pa se, ali je taka zakonodaja v demokratični Sloveniji mogoča? Zato opozarjam na to, kar je danes izpostavil tudi poslanec SDS, gospod Gorenak, ki je povedal, da je v tem segmentu nujno potrebno tožilstvu odvzeti tako pravico in stvar vrniti vsaj v obseg tiste zakonodaje, ki je veljala pred letom 2011, ko je vsaj predstojnik tožilstva nad tožilcem imel vpogled o tem, ko je odločal o tem, ali ne nekdo oškodovan ali ni oškodovan. Si predstavljate, da tožilec sam pove, ali je nekdo oškodovan ali ne? To je nesprejemljivo, zato bomo napeli vse sile, da bo taka zakonodaja sprejeta, mislim, da SDS stvar pelje v to smer. Po drugi strani pa bomo napeli vse sile, da do tega sklepa, ki nas je označil za tiste, ki nismo oškodovanci in ki je gospoda Kučana razbremenil že v fazi prijave, končno in vendarle enkrat pridobimo. Povsem na koncu pa naj rečem še nekaj, gospa Šimenkova vam je že voščila za božič in novo leto, tako da tega ne bom ponavljal, bom pa nekaj drugega rekel. Poglejte, od odvetnikov, sodnikov in mnogih pravnikov poslušamo že kar dobro leto ali več kako je potrebno nareidti bolj pravno državo. Jaz pa vam rečem, spoštovani, morda je čas, da kljub temu, da bo ta država malo manj pravna, naredimo bolj pravično državo. Živela Slovenija!

preberi več

14.12.2016

ÍMOTSKI KÁDIJA BAJRO MÁSLINA IN SPOŠTOVANJE

Februarja 2015 zapisal neznani etnomuzikolog, poje se na poljuben napev. ÍMOTSKI KÁDIJA BAJRO MÁSLINA IN SPOŠTOVANJE (guslarska z zahodnega Balkana – prevod Brane Maslinček) Ímotski je kraj zemlje dalmatinske, zraven  Bosne in Hercegovíne, redke našel v njem boš ostaline še iz dobe turške, zgodovinske.   Ko pod Turki sodno tam oblast, imotski je kádija izvrševal, sam ga Bosne paša je priznal, biti kádija bila ni majhna čast.   Dókler ni na mesto to prilezel, mož z imenom Bajro Máslina, človek, ki po tem se ga pozna, da neznansko rad je nekam lezel.   Lezel, orientalsko se udinjal, kakor Máslina je vselej znal,  tako lahko le kádija postal, od ponosa vzhičeno preklinjal.   Je tako zašel še v ljudsko pesem ne kot kak junak nadvse pogumen, in še manj kot mož zelo razumen, prav zato vseskozi smrtno resen.   Bósanskega pášaluka paša, ki je Bajra Máslino nastavil, v Imotskem za kádijo postavil, vedel je, kako se mož obnaša.                                                                    Vedel je, da Máslina prekaša                                                                   premnoge v častihlepnosti da sprejema čedne manj naloge, dobro bil je informiran paša.    Paša tisti čas ni bil Bosanec, Turek bil je, znan, prvorazreden, domišljav, kako da je napreden, pravi janičarski odposlanec.   Ko se Turku stolček paše maje, ga s prevaro skuša ohraniti in za ceno vsako ubraniti s pomočjo nekakšne ljudske vstaje.   Truma vstajniška za masko skrita, kámenje je v čaršiji metala kakor papiga le to drdrala, da napoti ji je vsa elita.   Turku se manever ni posrečil, zgodba sicer ni omembe vredna, ampak drugo-, tretje- le razredna mož obstanek sam si je preprečil.   Je pa Bajro Máslina obstal, varovanec turškega režima, janičarjem ki pokorno kima, ki se zdavnaj ves jim je prodal.   Ko še v službi bil je mlad začetnik, oblastnikom je na moč ustrezal,  saj begunce s puško je prestrezal, se izkazoval je kot povzpetnik.   Je potem strmó napredoval, tudi po odhodu graničarjev in slovesu bivših janičarjev on na isto karto je igral.   Glavnega nato igra sodnika, ćilime, preproge vneto gazi, okrog višjih slinasto se plazi, za aferami podtaknjenimi stika.   A začuda se pričakovanje, da zasluge vsi bi mu priznali, končno v njem veljaka prepoznali, vsakič mu razblini v prazne sanje.   Čudi se, zakaj je takšno stanje, da kolegi raje ga prezrejo, ko ga kdaj kje v javnosti uzrejo, on pa pričakuje – spoštovanje.   Spoštovanje, ki kar noče priti, in ki vendar kádiji pripada, Bajro namreč sodno moč obvlada, razočaranj več ne more skriti.   V Saraj-hanu, kjer je bil študiral, prav nihče mu níkdar ne polaska,    ne uide mnoga mu opazka, se zato pošteno je znerviral.   Rad bi Bajro komu se potóžil,  da krivičen je do njega svet, njega, ki pravičništva je cvet, bi še sultanu najraje se pritožil.   Se pritožil, pa jezika ne obvlada, Bajro namreč svojega le lomi, a o sebi kádija ne dvomi, da mu spoštovanje vse pripada.   Ko veljak obišče ga nek tuji, Bajro revež nemo gleda predse, tujca kot da ni povabil medse, zbegan ves je v jezikovni nuji.   Končno malce se je bil olajšal, ko nekomu je lahko zabrusil, kmalu da njegov bo gnev okusil, da za glavo v kratkem ga bo skrajšal.   Takšno da je šeriatsko pravo, kakor Bajro svetu ga razlaga, slehernega s pravom on premaga, mnogim da je že oddróbil glavo.   Ko si žrtev pravšnjo je izbral, kádija je vsakič poskrbel, sam da v zboru sodnem je sedel, vanj se že vnaprej imenoval.   A ker v turški so tedaj državi vedeli, kaj sodna je pravičnost in kaj samopašnosti je ničnost, zgražali juristi so se pravi.   Bajro za nasvete ni se menil, je kot kozel tumpast trmoglavil, koga za zapahe da bo spravil, po mehanah se glasnó je penil.   Pa učinek čisto drug, drugačen Bajrovo doseglo je besnenje,  žal zaleglo prazno ni rjovenje Máslina še bolj postal je mračen.   Saj namesto strahospoštovanja je v očeh brezpravne uboge raje ulovil številne le smehljaje in deležen bil – pomilovanja.   Raja Máslino zgolj pomiluje, pomiluje ves ga kadiluk in za njim bosánski pašaluk. Kaj za Bajra je lahko še huje?   »Kdo se meni, Bajru, posmehuje, kdo me od kolegov prav ne ceni?« ves togoten Máslina se peni, nespoštljivcem maščevanje kuje.   Poteptal bi Bajro vsa načela, so od besa že oči mu motne, spušča le izjave še slabotne, češ poglejte, trdega sem čela.   Stvar postaja zdaj že skoraj drama, Bajro ne prenaša več pritiska, nespoštljivost ga neznansko stiska, ko rešitev pride končno sama.   Ko se najmanj je pričakovalo, Turki Imotski so izgubili, Benečani kraj osvobodili, nič za kádijo ni tam ostalo.   Rekli so: »Je šel na levo – krug, je pozabil šeriatsko pravo, zbéžal brž čez noč nazaj brezglavo. skril se v rodni turški pašaluk.«

preberi več

9.12.2016

Suzana Lep Šimenko, govor pred VS, 8.12.2016

Dragi domoljubi, drage prijateljice in prijatelji, lepo pozdravljeni. Čez dva dni, natančneje 10. decembra, obeležujemo svetovni dan človekovih pravic. Na ta dan, je bila leta 1948 v Parizu, sprejeta Splošna deklaracija o človekovih pravicah. Ta deklaracija je skupen dokument vseh narodov in družb, je zaveza, da bodo vsi organi družbe te pravice in svoboščine priznali in jih spoštovali. Predstavljala naj bi temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu. Države članice Združenih narodov so se zavezale, da bodo človekove pravice ter temeljne svoboščine spoštovale. Saj so osnova za priznanje človekovega dostojanstva, njegove enakopravnosti, so osnova družbenega napredka, so osnova za ustvarjanje boljših življenjskih pogojev. So osnova za pravičnost in svobodo. Prav zaradi želje po svobodni in pravični Sloveniji, ki bo temeljila na vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic, se mirno in dostojanstveno že dolge mesece, zbiramo na istem kraju, pred Vrhovnim sodiščem RS. 3. septembra 1953 je bila ratificirana in sprejeta Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljinih svoboščin. Gre za mednarodno pogodbo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Evropi. S to konvencijo je varovano tudi družinsko življenje. Se spomnite absurdnega primera odvzema dveh dečkov starim staršem s strani CSD? 19. oktobra je vsaj malo zasijalo sonce. Vrhovno sodišče je takrat namreč javno razglasilo sodbo v kateri je odločilo, da je bil odvzem dečkov nezakonit in da so pri tem bile kršene z ustavno varovane pravice do družinskega življenja starim staršem. V sodbi je Vrhovno sodišče zapisalo, da je razmerje med otroci njihovimi starimi starši varovano z Ustavo in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zapisali so tudi: »to pomeni, da je treba varovati pravico otrok do starih staršev, pa tudi pravico starih staršev do otrok.« Ugotovljeno je bilo, da je CSD Velenje prehitro posegel in otroke odvzel starim staršem, počakati bi moral na odločitev ministrstva glede dovoljenja za rejništvo starim staršem.  Nezakonito odločanje o rejniški pravici je nepravilnost, ki je vplivala na odvzem otrok iz oskrbe starih staršev, saj postopek ni bil zaključen v skladu z zakonom. Tega niso ali niso želeli vedeti ne na CSD, tega ni ugotovila niti Socialna inšpekcija, tega ni ugotovila niti Varuhinja človekovih pravic. S sodbo VS so nastopile nove okoliščine, zato smo se v poslanski skupini SDS odločili in po razlagistvi sodbe ponovno vložili interpelacijo zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Predsednik vlade, dr. Miro Cerar je pred volitvami večkrat poudarjal kako pomembno je spoštovanje načel pravne države ter kako bodo sledili visokim moralnim in etičnih standardom. S svojimi dejanji pa kažejo zgolj na njihovo ignoranco. Po sodbi Vrhovnega sodišča tako ministrica, kot predsednik Vlade nista storila nič. Ministrica ni sprejela enega ukrepa, ki bi šel v smeri odprave kršitve človekove pravice do družinskega življenjastarih staršev in vnukov. Ministrica zaradi storjenih nepravilnosti pod okriljem njenega resorja niti ni odstopila, čeprav bi to od nje pričakovali, niti je k temu ni pozval predsednik Vlade. Glede na to, je edina možnoost, da se o njenih odgovornosti ponovno izreče Državni zbor. Interpelacija bo na dnevnem redu prihodnji teden v okviru redne decembrske seje DZ. Cenjena dr. Verica Trstenjak je 21. oktobra v svoji kolumni zapisala: »Ministrica je izjavila, da je sodbo treba spoštovati, niso pa presojali o največji koristi otrok. Kršene so bile ustavne pravice, kaj bi bilo treba ministrici še dokazati?...« Ignoranca izvršilne veje oblasti kaže na stanje duha te vlade. Na stanje, ki se izraža v absudrnih in tragičnih primerih, kot je primer nezakonitega odvzema koroških dečkov. Ta primer ni osamljen. Ljudje se na nas obračajo s številnimi nepravilnostmi, ki se dogajajo pod okriljem ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ljudje izgubljajo zaupanje v socialno državo. V Sloveniji ni zaupanja v sodstvo, ni zaupanja v socialno državo in ni zaupanja v demokratično državo. Hvala vam, da vztrajate, ker si želite drugačno državo. Dragi domoljubi, bliža se za mnoge najlepši praznik v letu, Božič, preživite ga v krogu družine, preživite ga v krogu najdražjih. 26. decembra pa ponosno praznujte Dan samostojnosti in enotnosti. V letu 2017 pa obilo zdravja, ljubezni in državljanskega poguma.   Naj v letu 2017 Slovenija postane bolj pravična in demokratična!

preberi več

9.12.2016

Shod za svobodo in pravičnost pred VS, 8.12.2016

preberi več

9.12.2016

Video in audio vsebine

Shod za svobodo in pravičnost pred VS, 10.11.2016

Shod za svobodo in pravičnost pred VS, 8.12.2016

Aleš Primc ob začetku zbiranja podpisov za javnost, ...