''Mirno in dostojanstveno, vendar odločno in nepopustljivo''

Podpri odbor 2014

post image

Prvi shod Odbora 2014 pred sodiščem bo 12. oktobra!

13.09.2017

Dragi vztrajnice in vztrajniki! Prvi shod Odbora 2014 po počitnicah pred Vrhovnim sodiščem bo 12. oktobra 2017! Že sedaj lepo vabljeni! Jesen je tukaj in novo vztrajniško leto se je začelo. Čaka nas ogromno dela, saj se krivice, oškodovanja ter zlorabe sodne in politične moči vrstijo. Kot veste smo bili dogovorjeni, da bomo imeli 14. 9. prvi shod v novem vztrajniškem letu. Verjamem, da se prvega shoda vsi veselimo! A letošnji september je neverjetno poln aktivnosti in dogodkov, ki so že vnaprej določeni in so povezani predvsem s predsedniškimi volitvami in referendumom o enem tiru. Organizacijsko vodstvo Odbora 2014 in jaz osebno smo v te aktivnosti polno vpeti, zato prosim, da z razumevanjem sprejmete odločitev, da je prvi shod Odbora 2014  pred Vrhovnim sodiščem v novem vztrajniškem letu prestavljen na četrtek 12. oktobra 2017, ob 17.00. Vem, da je to za veliko večino med nami žalostna informacija, če ne kar šok. Tudi sam sem jo težko sprejel, a enostavno je načrtovanih aktivnosti preveč, da bi lahko shod pripravili tako kot smo navajeni. Se vidimo 12. oktobra ob 17.00 pred Vrhodnim sodiščem! Kot vedno: mirno, kulturno in dostojanstveno, a odločno in nepopustljivo v zavzemanju za resnico in pravico.

preberi več

Jelka Godec, govor pred VS, četrtek, 9.2.2017

6.04.2017

Sem pa razočarana, moram reči, danes in tudi nasploh, ker te zmage ljudje ne pokažejo tako množično, kot bi jo morali. Če gledate državo, iz katere smo se včasih posmehovali, to je Romunija, je pred nekaj dnevi pokazala svojo zmago na ulicah in rekla »ne!« korupciji in rekla »ne!« starim garnituram. Nekoč se je Romunija zgledovala po Sloveniji, danes bi se moral marsikdo v Sloveniji zgledovati po Sloveniji. Žal je tako in tako daleč smo prišli. Jaz mislim, da bi moralo biti tukaj veliko veliko več ljudi in končno reči »ne!« korupciji, »ne!« stari garnituri in »da!« lustraciji. Meni je zelo težko, ker to gledam, vsak dan poslušam ljudi, ki pravijo dobro delate, na dobri poti ste, dajte jim stopiti na prste ampak vedno, še vedno je v Sloveniji kultura strahu. Treba je premagati ta strah in če eden to naredi, ni dovolj, dva nista dovolj, če pa to naredi pol milijona, če to naredi milijon ljudi, vsi tisti, ki imajo v srcih in glavah zmago, potem je tudi ta končna zmaga na volitvah, o kateri Aleš govori, definitivno zagotovljena. Na kratko bom opisala tisto, kar zdaj najbolj znam delati ali pa si vsaj mislim, da dobro opravljam, to je raziskovanje korupcije v zdravstvu, kjer lahko tisti, ki to spremljati, med pričami vidite pri katerem vlada kultura strahu, pri katerem vlada kultura arogance do vseh tistih, ki jim stopamo na prste. In tisti, ki je najbolj aroganten, je najvišje na lestvici zaščite, bom rekla tako ali drugače s strani udbe ali bivšega režima ali zdajšnjega režima, če želite. Moram reči, da to ni lahko delo s temi ljudmi, to sami vidite in jaz poskušam pokazati to vztrajnost vsem Slovencem. Ne se dati ustrahovati, ne se dati zavajati, ampak mislite s svojim srcem in s svojo glavo, z zmago v srcu in v glavi pridite in pokažite tudi na ulici, najprej tukaj potem pa na volitvah. Ampak volitve niso tista končna stopnica. Po volitvah, po zmagi bo treba te stvari počistiti in to takoj in odločno. Če bomo le skupaj verjeli v to, da če stopimo skupaj, če je množica, potem težko, da ne zmagamo, da ne uresničimo tistega, kar je potrebno. Če gledate komisijo, na kateri sedaj raziskujemo žilne opornice, vidite, da priznajo: »Ja, kršili smo zakon, porabili smo davkoplačevalski denar, celo menjali smo stente, namesto boljših smo vgradili slabše,« in to brez kakršnekoli vesti. Mislim da včeraj je eden izmed zdravnikov izjavil: »Ja, menjali smo, namesto boljših smo vstavili slabše.« Ali veste, kaj to pomeni? Zaradi tega lahko človek umre. In to reče zdravnik brez vesti. Problem je tudi v tem, da ta zdravnik meče slabo luč na vse ostale dobre, strokovne delavce v zdravstvu, dobre ljudi. In moram reči, tudi javno, mislim, da ta človek s tem ne bi imel nobenega problema, doktor Noč je včeraj pokazal, kaj lahko pomeni en človek v celem sistemu, kljub temu, da je bil edini, je doživel pogrom, na koncu so ga šikanirali in odstavljali, a vztraja in mislim, da vidi upanje prav v nas, v naši komisiji, v vas vseh in mislim, da je eden izmed tistih svetlih luči v tem boju proti korupciji v zdravstvu. Tragikomično je to, da to ni samo v zdravstvu, da je to povsod. Vedeti morate, da se te stvari raziskujejo na Nacionalnem preiskovalnem uradu že tri leta, mi pa ne delamo še niti leto dni, a smo v teh šestih mesecih izvlekli iz njih vsa priznanja v bistvu. Moram reči, da bi zdajle lahko dali kar nekaj ovadb, ampak še je čas. Nacionalni preiskovalni urad gleda proč, reče »vse je v redu« verjetno, specializirano tožilstvo s gospodom Furlanom gleda stran in potem so tukaj še sodniki, tako da te povezave so najbolj krute in tiste, ki jih bo najbolj težko premagati, ampak jih bomo. Jaz vam želim, da z vso to zmago v srcih, v mislih, v glavah, tako kot je rekel Aleš, povabite še ostale, povejte jim, pokažite jim. Danes je veliko točk ali pa veliko razlogov, da bi morala biti tu večja množica. Ne samo zato, kar se zdaj povedala, o korupciji v zdravstvu, v sodstvu in tako naprej, ampak tudi koroški dečki.

preberi več

Petra Janša, govor pred VS, četrtek, 9.2.2017

14.02.2017

Dober večer, dragi prijatelji. Politični zapornik v času jugoslovanskega režima, zdaj že pokojni novinar in publicist Viktor Blažič je na enem od shodov v podporo političnim zapornikom v procesu JBTZ leta 1989 podal jasne smernice novo nastajajočo državo: Pravna država bo zaživela šele takrat, ko bodo odpravljene vse krivice nekdanjih političnih zapornikov, je dejal takrat. A to se, žal, ni zgodilo. Res smo dobili državo, samostojno, neodvisno in demokratično Slovenijo, ki so jo sanjale mnoge generacije pred nami. Te sanje nam je že takoj ob razglasitvi neodvisnosti očital zadnji šef komunistične partije, nočna mora številnih žrtev režima,  ki pravkar, prav zdaj, ko se mi borimo za pravično sodstvo, paberkuje na neki okrogli mizi z nekdanjim podrejenim partijskim funkcionarjem, kateremu je Huda jama drugorazredna tema. Prav ti so nam ugrabili državo, si jo v teh dobrih dvajsetih letih ponovno ustvarili po svoji komunistični podobi in počasi, a vztrajno izvedli lustracijo v obratni smeri. Ta je z nastopom Pahorjeve vlade potekala vse bolj intenzivno, vse do dogodkov, ko so začeli sodno preganjati, zapirati ali pa kako drugače onemogočiti politično delovanje vsem, ki so konec osemdesetih in v začetku devetdesetih gradili demokratično Slovenijo. To se je lahko zgodilo, ker so njihovi možgani, še bolj pa denarnice ostali v komunističnem režimu. Ker so jim nekaznovane okrvavljene roke njihovih prednikov omogočale ostajati na oblasti, ki deluje po mafijskem sistemu. Nekaznovane okrvavljene roke so rak rana nove države. Komunistična hobotnica pa še vedno varuje 'sveti gral' z vsemi sredstvi, tudi finančnimi in ljudmi, ki so jim na voljo. Od preverjenih načinov, ki jih je jugoslovanski režim izpilil do potankosti in so med drugim zbrana v knjigi Romana Leljaka Predpisi o metodah in sredstvih dela Udbe in Kosa do zadnjih tajnih policijskih predpisov, o katerih je bilo nedavno govora na okrogli mizi, kjer so sodelovali ustavni pravniki. Prav tako jih je na eni od sej državnozborske Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS), omenjal tudi prvak opozicije Janez Janša. V knjigi Predpisi o metodah in sredstvih dela Udbe in Kosa je zbrano okoli 500 različnih pravil in podzakonskih aktov, ki so bili izdani od 1945 do 1990 leta in so bili podlaga za delovanje tajnih služb v rajnki Jugoslaviji. Avtor je v uvodu knjige zapisal, da je paradoksalno spoznanje, ki veje iz nje, prav gotovo dejstvo, da so se tako vojaške kot civilne tajne službe v Jugoslaviji povsem zavedale, da so njihove metode in sredstva delovanja protiustavno. Metode, ki so jih uporabljali, so zajemale odkrivanje, spremljanje evidentiranje in dokumentiranje, analiziranje ter preprečevanje dejavnosti tujih obveščevalnih služb, jugoslovanske sovražne emigracije, notranjega sovražnika in podobno. Grozljivo, kajne? Cilj je posvečeval sredstva. Cilj je bil oblast za vsako ceno, denar in moč, človek ni bil pomemben. To je bilo takrat. Danes je Slovenija demokratična država. Tudi sodobne, demokratično urejene države imajo obveščevalne in kontraobveščevalne službe, ki delujejo v dobro države in državljanov, ki skrbijo za njihovo varnost. No, vsaj morale bi.

preberi več

Shod za svobodo in pravičnost pred VS, 9.2.2017

10.02.2017

Vabljeni k ogledu shoda pred Vrhovnim sodiščem, ki je potekal v četrtek, 9.2.2017. Govorci so bili: Jelka Godec, Petra Janša in Aleš Primc.

preberi več

Obvestilo o shodu Odbora 2014

Spoštovani,Odbor za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščih - Odbor 2014 vabi na zadnji shod za pravico, resnico in pravno državo pred poletnimi počitnicami. Na shodu, na katerem nas bodo nagovorili Alenka Jeraj, Jurij Pavel Emeršič in Aleš Primc, se bomo spomnili tudi tretje obletnice ustanovitve Odbora 2014. Vljudno vabljeni v četrtek, 8. junija 2017, ob 17. uri pred Vrhovno sodišče v Ljubljani.

preberi več

6.06.2017

Miran Frančišek Novak - Dva šoferja in romanje

Miran Frančišek Novak - Dva šoferja in romanje https://www.rtvslo.si/slovenija/brglez-z-delegacijo-v-vatikanu-isce-zaveznike-tudi-glede-arbitraze/413962   Ni nedelja še bila šoferska, Krištofa svetnika ko slavijo, šlo je za navadno mimikrijo, zgodba od začetka je pozerska.   Dva šoferja v njej sta nastopila, ker pa sta izmišljeni osebi, imenujmo zgolj ju po potrebi, on bo Milan, ona naj bo Mila.   On in ona sta na pot se dala, romala k instanci sta visoki, prav pobožno stala pod oboki, ko sta grehov starih se kesala.   Skupaj sta na božjo pot vozila, Milan zdel se kot nedolžen fantek, kot tedaj, ko bil je ministrantek, Mila se v črnino je zavila.   Pri kesanju najprej Mila pravi, da vozila več ne bo po levi, Milan tankal da ne bo podnevi, le ponoči, v količini zdravi.   Mila nogo zdaj s pedala dvigne, smernik z levo vključi hitro desni, Milan mrki pa in smrtno resni po točitvi le na ves glas rigne.   Ju požegna sveti zdaj Frančišek, njo kot mater, skoraj priprošnjico, njega, kot da gre na veselico, Milan majhen je kot kakšen pišek.   Je odpustek dan jima začasno, če na levo več ne bo zavijanj, po točitvah več prehudih zvijanj, zdi vse skupaj kar preveč se krasno.   Kajpak to so le obljube prazne, dvojni M prav hitro se spozabi, romanje za to zgolj uporabi, da prikrije padce vse porazne.   Mila spet samo po levi vozi, sploh pasu nikoli več ne menja, s polnim tankom Milan se napenja, žuga s prstom v besu in nervozi.   Tisti, ki šoferja ta pozna, svoje že vnaprej lahko si misli, rezultati bodo skrajno kisli, svetohlinca namreč sta oba.  

preberi več

2.02.2017

Poklon mag. Dragu Demšarju

Z žalostjo in prizadetostjo smo sprejeli vest, da je 22. januarja v 75 letu starosti umrl mag. Drago Demšar, odvetnik, član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin – Odbora 2014. S svojim izjemnim strokovnim znanjem in ugledom je bil eden ključnih ustanovnih članov Odbora 2014. Mag. Demšar je bil tudi med prvimi govorci na shodih pred Vrhovnim sodiščem, nastopil je že 9. julija 2014.   Mag. Drago Demšar je bil prvovrsten pravni strokovnjak, še posebej na področju kazenskega prava. Bil je eden tistih pravnikov, ki ni gledal predvsem na osebne koristi, ampak je ob krivicah glasno povzdignil glas. Tako je bil med drugim tudi odvetnik obtoženih v znanem procesu proti četverici JBTZ leta 1988.   Mag. Dragu Demšarju za njegov prispevek v boju za pravično pravosodje in družbo izrekamo globoko spoštovanje in poklon.   Aleš Primc, predsednik Odbora 2014   Pogreb bo v ponedeljek, 30.1., ob 13.30 uri, na Plečnikovih Žalah, vežica Sv. Antona.

preberi več

24.01.2017

dr. Anže Logar, govor pred VS, 12.1.2017

Morda so mi zato vzeli diplomatski status, ker preveč vneto pregledujem nekatere zadeve. Joži je rekla, da je leto 2017 nekaj, kar preseneča vsaj v začetku leta. Jaz moram reči, da sem vsakič presenečen, ko odidem dol v tiho sobo in pregledujem arhiv bank, ki so kopale bančno luknjo. Močno presenečen! In če bi vi to videli, bi bili prav tako zelo presnečeni. Joži je omenila, da se ji je pokojnina povečala za 2 evra 41 ali nekaj takega. Če bi spadala v krog tistih, ki so bili privilegirani, bi si za ta denar, pa če bi morda dodala še kakšnih 30 evrov, lahko privoščila pri eni od bank kredit za recimo milijon evrov. Za recimo 47 evrov stroškov so nekateri dobili po milijon evrov. Lepo ne? Pa če smo že pri takih zneskih. Je kdo od vas recimo že podpisal pogodbo za 900.000 evrov? Se mi zdi, da ne. Ali veste, kaj je vaša napaka? Da niste žena pravosodnega ministra! Ker če bi bili, bi takšno pogodbo lahko podpisali s Factor banko in zaslužili, da pripravljate zadeve za sodišče, ki potem padejo na sodišču. Če smo že pri bančni kriminaliteti. Če se spomnite nastanka najbolj moralno, domnevno, etične vlade v zgodovini Slovenije, je tam na strani finančnega sektorja v tisti koalicijski pogodbi tretja alineja, ki govori o pregonu bančne kriminalitete in kako bodo poskrbeli za to, da bodo preganjali bančne kriminalce. Dve leti in pol se ni zgodilo nič. Potem je pa kar naenkrat minister za pravosodje rekel »hopa!«, zdaj bomo pa mi nekaj naredili, razmišljamo celo o ustanovitvi specializiranega sodišča. Ali veste zakaj? Ker je vmes dve leti pa pol njegova žena za 900.000 evrov pripravila toliko in toliko kazenskih ovadb, ki pa so potem vse padle po dolgem in počez. In ko se je začelo o teh zadevah govoriti, je bilo pač treba osmisliti nek ukrep in nova platforma je bila: »Gremo sedaj mi ekspresno na pregon bančnega kriminala.« Zdaj vam bom povedal dve zanimivi zgodbi, kako se, kar pa seveda vliva upanje, ljudje spreminjajo. Eni malce na slabše, eni pa malce na bolje. Pa začnimo pri tistih na slabše. Ko je preiskovalna komisija, ki je sprejela vmesno poročilo o pregonu bančne kriminalitete za Factor in Probanko v enem od sklepov zapisala, da poziva vlado k temu, da se ustanovi specializirano sodišče za pregon bančne kriminalitete, je kar naenkrat, ne boste verjeli, pravosodni minister letel v Islandijo nabirat izkušnje, kako se preganja bančno kriminaliteto. Dve leti po tem, ko je postal minister. In ko je predlagal spremembo kazenske zakonodaje, spet istočasno kot je naša preiskovalna komisija dala predlog za spremembo kazenske zakonodaje v smeri, da bi omogočila vsaj na procesnem delu lažji pregon bačne kriminalitete, je bil spet to odgovor ministra, da bo to spremembo tudi on podvzel. Potem pa ne vem, kako divja zabava je bila za novo leto, nekaj se je moralo zgoditi. Zdaj ne vem, ali je poteklo tistih 900.000 evrov za kakšne druge zadeve, ne vem, ne znam si predstavljati, ampak dva dni nazaj je potekal odbor za pravosodje, kjer je bila ravno razprava o ustanovitvi tega specializiranega sodišča za pregon bančne kriminalitete. In veste kaj je bilo? Poslanci koalicije, ki so na novembrski seji potrdili poročilo brez glasu proti pregonu bančne kriminalitete in ustanovitvi specializiranega sodišča, so glasovali proti ustanovitvi tega sodišča. In državni sekretar Stare je vsem na vrh trdil, da ministristvo ni nikoli reklo, da so zainteresirani ali pa da so namenjeni k ustanovitvi specializiranega sodišča. Le kakšna divja noč je bila takrat v času novega leta, da je ministrstvo tako obrnilo svoje mnenje za 180 stopinj? Da na kratko razložim v čem je trik specializiranega sodišča. V slovenskem sodstvu je približno 250 kazenskih sodnikov. Teh kriminalnih dejanj, ki so pred sodiščem, je približno 250. Z drugimi besedami: na vsakega tako po teoriji velikih števil pride en primer, kar pomeni, da se kolegi med seboj lahko pogovarjajo: »Ti, ali si ti že oprostil svojega bančnika? – Ja, jaz sem že. Kaj pa ti? – Ja, jaz tudi.« In ko jih 170 oprosti svojega bančnika, če jih slučajno 171. obsodi, mu 170 kolegov reče: »Kaj pa je s teboj?!« Če pa imaš specializirano sodišče, imaš pa tam 10 sodnikov, deljeno z 250 pomeni, da na vsakega pride 25 primerov in sodnik, ki mu bo 25 primerov padlo, bo pa rahlo težje branil svojo visoko strokovnost kot pa tisti, ki mu pade samo en primer. No zdaj imamo pa en drug primer. Tukaj se pa iz slabega spremeni na bolje. Ali se spomnite, je kdo že slišal za ime Deša Cener? Jaz vam garantiram, da tri leta nazaj nihče, zdaj pa se mi zdi, da kar. No se spomnite tiste bitke, da smo slabo obrazložili, da smo protiustavni, da kršimo pravice kreditnih map, da je nismo prepričal, bla bla bla ... To je trajalo sedem, osem mesecev. No mi smo smo skozi vse to šli, celo skozi ustavno sodišče in smo na koncu zmagali, kot sem že na začetku povedal, in zdaj se moram pohvaliti, da v tihi sobi v državnem zboru zmanjkuje prostora. Mi imamo tam notri preko četrt milijona strani dokumentov. Osebno sem jih pregledal že preko 60 tisoč. Ali veste, kaj je pa sladko pri vsej tej zadevi? Ne boste verjeli. Večino od četrt milijona zaseženih dokumentov je odobril nihče drug kot Deša Cener. Stvari se spreminjajo na bolje. Sedaj pa ista sodnica, ki je prej zapisala, da je nismo prepričali, zapiše, da smo utemeljili, da imamo ustrezni interes, da smo predložili vse potrebne dokumente in da se zaradi tega preiskovalni komisiji odobri zaseg dokumentov. Z drugimi besedami, stvari se lahko obrnejo na bolje in se tudi bodo. Končno v zimi sneži in čeprav je mraz, smo tukaj in jaz verjamem, da se bo tudi na politični sceni spremenilo na bolje. Če se spomnite, ko smo začeli ta shod danes, sta obe luči bili ugasnjeni, zdaj, ko ga zaključujemo, je vse prižgano. Lep večer.

preberi več

20.01.2017

Shod za svobodo in pravičnost pred VS, 12.1.2017

Vabljeni k ogledu shoda pred VS, ki je bil v četrtek, 12.1.2017. Govorci: dr. France Cukjati, dr. Anže Logar in Aleš Primc.

preberi več

20.01.2017

Vabljeni na shod Odbora 2014

Vabljeni, da se v četrtek, 12. januarja 2017, ob 17. uri na shodu pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani pridružite prizadevanjem Odbora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Na tokratnem shodu za pravico, resnico in državo vladavine prava nas bodo nagovorili France Cukjati, dr. Anže Logar in Aleš Primc.

preberi več

10.01.2017

Gori upanje na pravico!

Gori upanje na pravico! Pravico se lahko zatira. Upanja nanjo ni mogoče zatreti. Hvala vsem, ki ne obupate in se borite za pravico. Še posebej hvala vsem vztrajnicam in vztrajnikom, ki so dve leti in pol glas upanja za pravico na sodiščih.   Želim vam mirno pripravo na Božič in ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. V novem letu pa zdravja, ljubezni in Božjega blagoslova na vseh življenjskih poteh. Aleš Primc

preberi več

23.12.2016

Aleš Hojs, govor pred Vrhovnim sodiščem, 8.12.2016

Spoštovane vztrajnice, spoštovani vztrajniki, lep dober večer. Vili je že nekaj povedal glede včerajšnjega veselega dogodka, pa naj se tudi jaz navežem na včerajšnje vesele dogodke. Torej, vsi smo veseli, da je Milko doma, jaz pa sem bil izjemno presenečen in vesel, ko sem gledal včerajšnjo večerno oddajo na Nova24TV. Zakaj? Zaradi tega, ker smo končno tam videli mlade odvetnike, ki se ne bojijo, ki znajo, ki so strokovni in ki so upanje za naše odvetništvo. Zato mislim, da je prav, da te mlade ljudi vzpodbudimo k njihovemu nadaljnjemu delu in se zahvalimo Jožetu Hriberniku, odvetniku, ki te mlade ljudi vzgaja, in ki je kar nekaj ključnih primerov vključno s Krkovičem rešil v zadnjem obdobju. Hvala Jože. Seveda pa je včerajšnja odločitev prinesla ali pa razkrila še eno zelo pomembno dejstvo. Dejstvo, o katerem sem govoril pred približno 4, 5 meseci s človekom, ne bom izdal imena, ker ga ne smem, s človekom, ki je zaposlen na Kemijskem inštitutu, ki mi je rekel takole: Milko zagotovo ni morilec in človek, ki so ga dali kot izvedenca nima pojma o izvedeništvu. To se je pokazalo s kontra mnenji iz Nemčije, pokazalo pa se je še nekaj drugega, kar že dolgo opažam na svojem področju, da je potrebno narediti reformo tudi pri izbiri izvedencev. Ne pozabite, da sodišče, sodnik prosto izbira izvedenca. Torej ne gre za to, da bi bili izvedenci, tak kot bi moralo biti, na neki listi in bi sodnik ne bil tisti, ki odloča sam, ampak bi moral izbrati izvedenca, ki je na vrti po listi, zato, govoril sem včeraj z dr. Šturmom, on je povedal, da je to že večkrat predlaga, je treba pravosodni red spremeniti tudi v tem delu, torej tudi sodni izvedenci, tako kot je na Ustavnem sodišču, mora njihov pripad pripadati po vrstnem redu, po žrebu, nikakor pa ne po samovoljni odločitvi posameznega sodnika in to je potrebno spremeniti. Pred dobrim dnevom, mislim, da je bilo dva dni nazaj, sem slučajno zasledil na Hanzi Tv, kot mu tudi rečemo, gospoda ministra. Gospod minister jez velikim knedlom v grlu, moramo reči, da vendarle je uspel toliko ponosa, povedal, da je glavna zasluga pri odpravi sodnih zaostankih zasluga dr. Lovra Šturma, ki je uvedel projekt Lukenda. Zato ni čas, da se kdorkoli drug kiti s tem, ampak to je zasluga Šturma in prve Janševe vlade. Seveda pa ni povedal, tudi še ni odgovoril na novinarska vprašanja, ali trdijo navedbe, da je pisarna njegove žene v procesih DUTB, slabe banke, zaslužila več sto tisoč evrov. Pa ne samo to, zaslužila je več sto tisoč evrov in praktično vse primere izgubila. Dobro. Mislim, da je prav, da kdor dela, tudi zasluži, mislim, da je prav, da tudi odvetniki zaslužijo, ampak opozoril bom na neko drugo stvar, ki jo je po mojem slej kot prej tudi potrebno spremeniti. Odvetniki so si, kar bodimo iskretni, tej državi vlada vendarle pravniški lobij, izborili to, da so si uzakonili odvetniške tarife. Torej z drugo besedo, monopolizirali so cene. Če povem bolj preprosto, če bi se vse komunale v Sloveniji dogovorile, da bo voda stala namesto 1 evro po kubiko 10 evrov po kubiku, bi to bilo pravzaprav povsem enako. Še huje, kar so zmonopolizirali pa je to, da odvetniki oziroma njihove storitve niso zavezanci ali pa niso tisti, ki bi morali tekmovati na javnih naročilih. Torej državna podjeta, občine in vsi ostali, ki so zavezani zajavna naročila, jim odvetnikov ni potrebno izbirati po javnih naročilih. Kaj to pomeni z drugimi besedami? To z drugimi besedami pomeni, da imamo tako imenovane prvorazredne odvetnike, kot so Klemenčič, včasih se spomnite gospoda Senice, v Ljubljani je to gospod Kozinc in še in še bi jih lahko našteval, torej odvetniki, ki mastno služijo na račun državnega in občinskih denarjev. Moja teorija je celo hujša in jo lahko javno povem, moja teorija je, da se skozi privilegirane odvetniške pisarne pere denar. Torej storitve so zato tako drage, da se lahko skozi njihove pisarne pere denar in seveda daje tistim, ki so naročniki. Zato je potrebno tudi ta segment odvetniška oziroma zakonodaje spremeniti in ena od nalog tudi tega vztrajanja tu pred sodiščem je tudi ta, da spremenimo to. Povsem nazadnje bi pa rad povedal še delni zaključek zgodbe, ki smo jo peljali v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve. Torej v mesecu smo smo, kot veste, vložili kazensko ovadbo zoper gospoda Milana Kučana in kasneje še zoper predsedstvo razen gospoda Ivana Omana za dejanja, ki so jih omenjeni ljudje storili za časa naše osamosvojitve. Morda se je takrat zdelo, da je ta ovadba nepotrebna, da je ta ovadba nesmiselna, da ni potrebno po 25 letih te zadeve odpirati, ampak moram vam povedati nekaj, v to sem trdno prepričan, če ne bi bilo vas, če ne bi bilo Aleša, če ne bi bilo vseh tistih, ki ste sem hodili vsak teden, nekoč vsak dan, sedaj malo redkeje in če ne bi, posebej poudarjam, VSO vložil te kazenske ovadbe zoper Kučana in predsedstvo, bi gospod Krkovič še danes hodil po sodišču. Ker smo to naredili, je Krkovič oproščen in njegovi procesi so se končali, zato mislim, da smo storili absolutno prav. Ampak da nadaljujem. Ko so to ovadbo prejeli, so relativno hitro, za njih očitno ni bilo sodnih počitnih, že v mesecu avgustu našo ovadbo zavrgli in nas o tem pisno obvestili. Torej v začetku septembra je Združenje prejelo dopis, v katerem so zapisali, z odločbo številka toliko in toliko smo zavrnili vaši dve kazenski ovadbi. Torej, ko človek najprej tisti dopis pogleda, se vpraša, ali je mogoče, da dve različni kazenski ovadbi, kjer so različni ovadeni, v enem primeru Kučan, v drugem primeru drugi ljudje, za različna dejanja, seveda znana, nisi bila neznana, tudi znani kraji so bili, ali je možno te ovadbe zavreči z enim sklepom. Unikum. Zato smo želeli za sklep pridobiti. Po dveh urgencah, 14-dnevnih, ni bilo nič, po dveh novinarskih konferencah, ki smo jih sklicali, ni bilo nič in zato sem moral osebni iti tjale na tožilstvo vložiti osebno vlogo, da želim vpogled v spis in to odločbo vpogledati. Tudi to mi ni bilo omogočeno. Odgovor, ki smo ga prejeli v preteklem tednu s strani tožilstva je bil, da mi nismo oškodovanci in da te pravice nimamo. Torej, državljani Slovenije, Združenje ni oškodovanec za veleizdajo in za razorožitev, ki se je zgodila naši Teritorialni obrambi. Bolno. Malo smo pogledali zakonodajo in prišli pravzaprav do škandaloznih ugotovitev. Ugotovili smo namreč, da tožilstvo samo odloča o tem, kdo je oškodovanec  in tudi samo presoja, ali bo tisti, ki je ovaden, procesiran ali ne. Seveda ne dvomimo v to, da gospod Kučan nikoli ne bo procesiran, v to ne dvomimo. Sprašujemo pa se, ali je taka zakonodaja v demokratični Sloveniji mogoča? Zato opozarjam na to, kar je danes izpostavil tudi poslanec SDS, gospod Gorenak, ki je povedal, da je v tem segmentu nujno potrebno tožilstvu odvzeti tako pravico in stvar vrniti vsaj v obseg tiste zakonodaje, ki je veljala pred letom 2011, ko je vsaj predstojnik tožilstva nad tožilcem imel vpogled o tem, ko je odločal o tem, ali ne nekdo oškodovan ali ni oškodovan. Si predstavljate, da tožilec sam pove, ali je nekdo oškodovan ali ne? To je nesprejemljivo, zato bomo napeli vse sile, da bo taka zakonodaja sprejeta, mislim, da SDS stvar pelje v to smer. Po drugi strani pa bomo napeli vse sile, da do tega sklepa, ki nas je označil za tiste, ki nismo oškodovanci in ki je gospoda Kučana razbremenil že v fazi prijave, končno in vendarle enkrat pridobimo. Povsem na koncu pa naj rečem še nekaj, gospa Šimenkova vam je že voščila za božič in novo leto, tako da tega ne bom ponavljal, bom pa nekaj drugega rekel. Poglejte, od odvetnikov, sodnikov in mnogih pravnikov poslušamo že kar dobro leto ali več kako je potrebno nareidti bolj pravno državo. Jaz pa vam rečem, spoštovani, morda je čas, da kljub temu, da bo ta država malo manj pravna, naredimo bolj pravično državo. Živela Slovenija!

preberi več

14.12.2016

ÍMOTSKI KÁDIJA BAJRO MÁSLINA IN SPOŠTOVANJE

Februarja 2015 zapisal neznani etnomuzikolog, poje se na poljuben napev. ÍMOTSKI KÁDIJA BAJRO MÁSLINA IN SPOŠTOVANJE (guslarska z zahodnega Balkana – prevod Brane Maslinček) Ímotski je kraj zemlje dalmatinske, zraven  Bosne in Hercegovíne, redke našel v njem boš ostaline še iz dobe turške, zgodovinske.   Ko pod Turki sodno tam oblast, imotski je kádija izvrševal, sam ga Bosne paša je priznal, biti kádija bila ni majhna čast.   Dókler ni na mesto to prilezel, mož z imenom Bajro Máslina, človek, ki po tem se ga pozna, da neznansko rad je nekam lezel.   Lezel, orientalsko se udinjal, kakor Máslina je vselej znal,  tako lahko le kádija postal, od ponosa vzhičeno preklinjal.   Je tako zašel še v ljudsko pesem ne kot kak junak nadvse pogumen, in še manj kot mož zelo razumen, prav zato vseskozi smrtno resen.   Bósanskega pášaluka paša, ki je Bajra Máslino nastavil, v Imotskem za kádijo postavil, vedel je, kako se mož obnaša.                                                                    Vedel je, da Máslina prekaša                                                                   premnoge v častihlepnosti da sprejema čedne manj naloge, dobro bil je informiran paša.    Paša tisti čas ni bil Bosanec, Turek bil je, znan, prvorazreden, domišljav, kako da je napreden, pravi janičarski odposlanec.   Ko se Turku stolček paše maje, ga s prevaro skuša ohraniti in za ceno vsako ubraniti s pomočjo nekakšne ljudske vstaje.   Truma vstajniška za masko skrita, kámenje je v čaršiji metala kakor papiga le to drdrala, da napoti ji je vsa elita.   Turku se manever ni posrečil, zgodba sicer ni omembe vredna, ampak drugo-, tretje- le razredna mož obstanek sam si je preprečil.   Je pa Bajro Máslina obstal, varovanec turškega režima, janičarjem ki pokorno kima, ki se zdavnaj ves jim je prodal.   Ko še v službi bil je mlad začetnik, oblastnikom je na moč ustrezal,  saj begunce s puško je prestrezal, se izkazoval je kot povzpetnik.   Je potem strmó napredoval, tudi po odhodu graničarjev in slovesu bivših janičarjev on na isto karto je igral.   Glavnega nato igra sodnika, ćilime, preproge vneto gazi, okrog višjih slinasto se plazi, za aferami podtaknjenimi stika.   A začuda se pričakovanje, da zasluge vsi bi mu priznali, končno v njem veljaka prepoznali, vsakič mu razblini v prazne sanje.   Čudi se, zakaj je takšno stanje, da kolegi raje ga prezrejo, ko ga kdaj kje v javnosti uzrejo, on pa pričakuje – spoštovanje.   Spoštovanje, ki kar noče priti, in ki vendar kádiji pripada, Bajro namreč sodno moč obvlada, razočaranj več ne more skriti.   V Saraj-hanu, kjer je bil študiral, prav nihče mu níkdar ne polaska,    ne uide mnoga mu opazka, se zato pošteno je znerviral.   Rad bi Bajro komu se potóžil,  da krivičen je do njega svet, njega, ki pravičništva je cvet, bi še sultanu najraje se pritožil.   Se pritožil, pa jezika ne obvlada, Bajro namreč svojega le lomi, a o sebi kádija ne dvomi, da mu spoštovanje vse pripada.   Ko veljak obišče ga nek tuji, Bajro revež nemo gleda predse, tujca kot da ni povabil medse, zbegan ves je v jezikovni nuji.   Končno malce se je bil olajšal, ko nekomu je lahko zabrusil, kmalu da njegov bo gnev okusil, da za glavo v kratkem ga bo skrajšal.   Takšno da je šeriatsko pravo, kakor Bajro svetu ga razlaga, slehernega s pravom on premaga, mnogim da je že oddróbil glavo.   Ko si žrtev pravšnjo je izbral, kádija je vsakič poskrbel, sam da v zboru sodnem je sedel, vanj se že vnaprej imenoval.   A ker v turški so tedaj državi vedeli, kaj sodna je pravičnost in kaj samopašnosti je ničnost, zgražali juristi so se pravi.   Bajro za nasvete ni se menil, je kot kozel tumpast trmoglavil, koga za zapahe da bo spravil, po mehanah se glasnó je penil.   Pa učinek čisto drug, drugačen Bajrovo doseglo je besnenje,  žal zaleglo prazno ni rjovenje Máslina še bolj postal je mračen.   Saj namesto strahospoštovanja je v očeh brezpravne uboge raje ulovil številne le smehljaje in deležen bil – pomilovanja.   Raja Máslino zgolj pomiluje, pomiluje ves ga kadiluk in za njim bosánski pašaluk. Kaj za Bajra je lahko še huje?   »Kdo se meni, Bajru, posmehuje, kdo me od kolegov prav ne ceni?« ves togoten Máslina se peni, nespoštljivcem maščevanje kuje.   Poteptal bi Bajro vsa načela, so od besa že oči mu motne, spušča le izjave še slabotne, češ poglejte, trdega sem čela.   Stvar postaja zdaj že skoraj drama, Bajro ne prenaša več pritiska, nespoštljivost ga neznansko stiska, ko rešitev pride končno sama.   Ko se najmanj je pričakovalo, Turki Imotski so izgubili, Benečani kraj osvobodili, nič za kádijo ni tam ostalo.   Rekli so: »Je šel na levo – krug, je pozabil šeriatsko pravo, zbéžal brž čez noč nazaj brezglavo. skril se v rodni turški pašaluk.«

preberi več

9.12.2016

Suzana Lep Šimenko, govor pred VS, 8.12.2016

Dragi domoljubi, drage prijateljice in prijatelji, lepo pozdravljeni. Čez dva dni, natančneje 10. decembra, obeležujemo svetovni dan človekovih pravic. Na ta dan, je bila leta 1948 v Parizu, sprejeta Splošna deklaracija o človekovih pravicah. Ta deklaracija je skupen dokument vseh narodov in družb, je zaveza, da bodo vsi organi družbe te pravice in svoboščine priznali in jih spoštovali. Predstavljala naj bi temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu. Države članice Združenih narodov so se zavezale, da bodo človekove pravice ter temeljne svoboščine spoštovale. Saj so osnova za priznanje človekovega dostojanstva, njegove enakopravnosti, so osnova družbenega napredka, so osnova za ustvarjanje boljših življenjskih pogojev. So osnova za pravičnost in svobodo. Prav zaradi želje po svobodni in pravični Sloveniji, ki bo temeljila na vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic, se mirno in dostojanstveno že dolge mesece, zbiramo na istem kraju, pred Vrhovnim sodiščem RS. 3. septembra 1953 je bila ratificirana in sprejeta Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljinih svoboščin. Gre za mednarodno pogodbo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Evropi. S to konvencijo je varovano tudi družinsko življenje. Se spomnite absurdnega primera odvzema dveh dečkov starim staršem s strani CSD? 19. oktobra je vsaj malo zasijalo sonce. Vrhovno sodišče je takrat namreč javno razglasilo sodbo v kateri je odločilo, da je bil odvzem dečkov nezakonit in da so pri tem bile kršene z ustavno varovane pravice do družinskega življenja starim staršem. V sodbi je Vrhovno sodišče zapisalo, da je razmerje med otroci njihovimi starimi starši varovano z Ustavo in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zapisali so tudi: »to pomeni, da je treba varovati pravico otrok do starih staršev, pa tudi pravico starih staršev do otrok.« Ugotovljeno je bilo, da je CSD Velenje prehitro posegel in otroke odvzel starim staršem, počakati bi moral na odločitev ministrstva glede dovoljenja za rejništvo starim staršem.  Nezakonito odločanje o rejniški pravici je nepravilnost, ki je vplivala na odvzem otrok iz oskrbe starih staršev, saj postopek ni bil zaključen v skladu z zakonom. Tega niso ali niso želeli vedeti ne na CSD, tega ni ugotovila niti Socialna inšpekcija, tega ni ugotovila niti Varuhinja človekovih pravic. S sodbo VS so nastopile nove okoliščine, zato smo se v poslanski skupini SDS odločili in po razlagistvi sodbe ponovno vložili interpelacijo zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Predsednik vlade, dr. Miro Cerar je pred volitvami večkrat poudarjal kako pomembno je spoštovanje načel pravne države ter kako bodo sledili visokim moralnim in etičnih standardom. S svojimi dejanji pa kažejo zgolj na njihovo ignoranco. Po sodbi Vrhovnega sodišča tako ministrica, kot predsednik Vlade nista storila nič. Ministrica ni sprejela enega ukrepa, ki bi šel v smeri odprave kršitve človekove pravice do družinskega življenjastarih staršev in vnukov. Ministrica zaradi storjenih nepravilnosti pod okriljem njenega resorja niti ni odstopila, čeprav bi to od nje pričakovali, niti je k temu ni pozval predsednik Vlade. Glede na to, je edina možnoost, da se o njenih odgovornosti ponovno izreče Državni zbor. Interpelacija bo na dnevnem redu prihodnji teden v okviru redne decembrske seje DZ. Cenjena dr. Verica Trstenjak je 21. oktobra v svoji kolumni zapisala: »Ministrica je izjavila, da je sodbo treba spoštovati, niso pa presojali o največji koristi otrok. Kršene so bile ustavne pravice, kaj bi bilo treba ministrici še dokazati?...« Ignoranca izvršilne veje oblasti kaže na stanje duha te vlade. Na stanje, ki se izraža v absudrnih in tragičnih primerih, kot je primer nezakonitega odvzema koroških dečkov. Ta primer ni osamljen. Ljudje se na nas obračajo s številnimi nepravilnostmi, ki se dogajajo pod okriljem ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ljudje izgubljajo zaupanje v socialno državo. V Sloveniji ni zaupanja v sodstvo, ni zaupanja v socialno državo in ni zaupanja v demokratično državo. Hvala vam, da vztrajate, ker si želite drugačno državo. Dragi domoljubi, bliža se za mnoge najlepši praznik v letu, Božič, preživite ga v krogu družine, preživite ga v krogu najdražjih. 26. decembra pa ponosno praznujte Dan samostojnosti in enotnosti. V letu 2017 pa obilo zdravja, ljubezni in državljanskega poguma.   Naj v letu 2017 Slovenija postane bolj pravična in demokratična!

preberi več

9.12.2016

Shod za svobodo in pravičnost pred VS, 8.12.2016

preberi več

9.12.2016

Obvestilo za shod Odbora 2014

Spoštovani, »Poglejte, dokler je stanje v Sloveniji takšno, kot je, je po eni strani dobro, da imamo sodnike, kot sta Branko Masleša in Nina Betetto, ker je bistveno lažje razložiti ljudem, ne samo v Sloveniji ampak tudi v Evropi in drugje v svetu, kakšna Slovenija je, kako je z demokracijo v tej državi, predvsem pa kako je z vladavino prava,« je v svojem nagovoru pred Vrhovnim sodiščem izpostavil poslanec Žan Mahnič. Vabljeni, da se v četrtek, 8. decembra 2016, ob 17. uri na shodu pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani pridružite prizadevanjem Odbora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tokratni shod za pravico, resnico in državo vladavine prava, na katerem nas bodo nagovorili Suzana Lep Šimenko, Aleš Hojs in Aleš Primc, bo zadnji v letošnjem letu, zato ste vabljeni, da se ga udeležite v čim večjem številu, da strnemo vtise in naredimo načrte za naše delovanje v prihodnje.

preberi več

6.12.2016

Stric Edi na preužitku

Besede preužitnik ne smemo brati s poudarjnim kot pre-u-žitnik, temveč kot: preu - žitnik; tako tudi: preu- žitkar in preu- žitek Eddie Preužitnik - STRIC EDI NA PREUŽITKU Preužitkar ali pa preužitnik, danes je izraz že zastarel, svojčas dobro znan pomen imel, zakon bil celo mu je zaščitnik.   To je mož, ki je že na počitku, svoje ki v življenju je oddelal, kót in hrano si tako pridelal, da pri drugih zdaj je na preužitku.   Takšen bo preužitnik striček Edi, ki v Ameriki se je udinjal, zadnje čase silno rad preklinjal, ko imeli smo ga v svoji sredi.   Se kot Edward striček podpisuje, preko oceana nam poroča, da je situacija tam vroča, rad se hvali, dosti natolcuje.   Striček Eddie, ta naš stric preužitnik, ki akcent čezmorski oponaša, a v dolenjščino ga spet zanaša, zdaj je luzer in ne kak dobitnik.   Na Wall Streetu bil je Eddie stavil delnice prav vse na družbo eno, v metežu povsem zdaj izgubljeno, s tem še naš denar grdo zapravil.   Vložil vse je delnice v praznino, vêdel se kot gamblerski igralec, pravzaprav kot naš rojak Butalec, padla vrednost je takoj v globino.   Družbo Clintstones je čezmerno hvalil, ves gotov bil delniške je zmage, a bile so njega sanje drage, striček Eddie vse je zabutalil.   Kot otrok vesel bil ognjemeta, ki so Clinstonsi ga obljubili, preden so na Wall Streetu zgubili, Edi stric in marsikakšna teta.   Pa je Wall Street ogenj odpovedal, družba Clintstones bo odšla v stečaj, Eddie delnic ne dobi nazaj, kot Butalec je debelo gledal.   Gledal in bil čisto našopirjen, ko se znašel sredi je Butal, izstopila stekla bi očal, če ne bil bi Eddie uokvirjen.   Mu ne kaže drugo kot vrnitev, pač preužitkar da doma postane, saj v Ameriki vsak dan nas stane ta njegova luzerska storitev.   Čast in dediščino je zapravil, ne le svojo, cele žlahte lastne, ko se slinil je okrog oblastne hiše borzne in z njo onegavil.   Ni bil Eddie tistikrat nalit, kot bi radi eni v bran ga vzeli, skoraj še Butalci bi dojeli, da neskončno stric je le zabit.   Brce milostne je zdaj dobitnik, delničarsko čast je vso zavozil, čas je strica Edija povozil, bo na grbi nam doma – preužitnik.

preberi več

21.11.2016

Video in audio vsebine

Shod za svobodo in pravičnost pred VS, 10.11.2016

Shod za svobodo in pravičnost pred VS, 8.12.2016

Aleš Primc ob začetku zbiranja podpisov za javnost, ...